- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 1410/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.1410.2014 Civilni oddelek
Povzetek
- Delitev solastnine med strankamaSodišče obravnava vprašanje, ali je mogoče deliti solastnino med strankama, ki imata vsak po ½ delež, in ugotavlja, da delitev v naravi ni mogoča.
- Možnost izplačila solastnikaSodišče presoja, ali lahko ena stranka izplača drugo, kar se izkaže za nemogoče, saj nobena od strank nima denarja.
- Civilna delitev nepremičnineSodišče se odloči za civilno delitev nepremičnine, kar pomeni prodajo in delitev kupnine.
- Psihični in fizični odnosi med strankamaSodišče ugotavlja slabe odnose med strankama, kar vpliva na odločitev o delitvi.
- Stroški delitveSodišče ugotavlja, da so stroški delitve previsoki in da ni možnosti za fizično delitev.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da stranki nimata denarja za predelavo hiše v dve samostojni enoti, da tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni ob obstoju solastninskega deleža strank do ½, je preizkušalo, ali katera stranka lahko izplača drugo. Ker tudi to ni možno, ostane le civilna delitev.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepremičnina, ki je v solasti strank vsakega do ½ razdeli med solastnike tako, da se proda, kupnina pa se razdeli med obema do ½. Odločilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, skupni stroški pa se delijo med stranki do polovice.
2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Bilo je ugotovljeno, da obstojijo pogoji za delitev stanovanjske stavbe v naravi, zato se ne strinja, da se premoženje proda. Sodišče se sklicuje na veljavno sodno prakso in zapiše, da delitev ni možna, če nihče ne more plačati potrebnih stroškov za delitev. Pritožnik meni, da gre za neznatne vložke za dosego cilja in sodišče bi si moralo prizadevati za fizično delitev. Ne držijo navedbe o ogrožanju predlagateljice in psihičnem nasilju, saj ona pretirava.
3. Na vročeno pritožbo predlagateljica ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno oprlo svojo odločitev na določbe 70. člena Stvarnopravnega zakonika, ki ureja delitev stvari med solastniki. Ugotovilo je, da delitev v naravi ni mogoča, ker med solastniki ni mogoč sporazum o načinu delitve solastne stvari, saj nihče izmed solastnikov nima denarja, da bi drugega izplačal, fizično v naravi pa stvari ni mogoče deliti. Sodišče je ugotovilo, da ima predlagateljica odobreno brezplačno pravno pomoč in nima dohodkov in tudi nasprotni udeleženec ne more izplačati predlagateljice. Ugotovilo je tudi, da so med strankama slabi odnosi, saj se je predlagateljica izselila zaradi psihičnega in fizičnega nasilja in zatekla v varno hišo in živi sedaj v najemniškem stanovanju. Denarja nima, saj plačuje najemnino in ne pristane v sobivanje v stanovanjski hiši. 6. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo na podlagi izvedeniškega mnenja, da zgolj geodetske storitve stanejo 1.200,00 do 1.300,00 EUR in da je izvedenec ugotovil, da tudi po delih, delitev stanovanjske hiše na dve enoti ne bi bila enakovredna. Preizkus odločbe tako pokaže, da je delitev v naravi oziroma fizična delitev, kot jo želi pritožnik, praktično nemogoča. Ne gre le za dejstvo, da predlagateljica nima sredstev, da bi investirala v hišo oziroma predelavo v dve samostojni enoti, ampak tudi ti dve enoti ne bi bili enakovredni. Ni moč pozabiti, da imata stranki enak delež na solastnini. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 70. člena SPZ odločilo, da je edina delitev možna civilna oziroma prodaja nepremičnine in delitev kupnine do polovice. Tako tudi če ne upoštevamo takih odnosov, je odločitev sodišča pravilna.
7. Ker je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).