Jedro

V postopku komasacije se lahko na komasacijskem območju ustanovijo nove poti, stare pa ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč, zato komasacijski upravičenec v postopku ne more uspeti z ugovorom, da se je ukinila pot, ki je bila javno dobro.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pod točko I.) ugodila pritožbi P.M. in R.S., tako, da je besedilo točke 8. izreka odločbe z dne 10.6.1993, ki jo je izdal Sekretariat za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo občine, nadomestila z novim besedilom, ki se glasi: "Ukine se del poti s parc. št. 1461, ki poteka med parcelami št. 1333, 1334 in 1339," pod točko II.) je pritožbo A.H. in I.Š. zavrnila in pod točko III.) je Sekretariatu za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo občine naložila, da: - na stiku parcel št. 1333, 1339, 1337 in 1338, na poti s parcelno številko 1461 postavi mejnik tako, da ne bo oviral prevoza s kmetijskimi stroji, - na prvem dostopu na parcelo št. 1340 s poti s parcelno številko 1483 položi v jarek betonske cevi, da bo omogočen dovoz s strojno mehanizacijo, in da - uskladi načrt nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju MO 12 z novim stanjem.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je zaradi nasprotujočih si navedb v zvezi s potrebnostjo dela poti parc. št. 1461, ki poteka med parcelama številka 1333, 1339, s sklepom z dne 20.10.1993 odredila dokaz z izvedencem agronomske stroke, z nalogo, da preveri dostope do parcel, dodeljenih komasacijskima udeležencema H.A. in Š.I., glede njihove uporabnosti za prevoz s kmetijsko mehanizacijo, ekonomičnost in racionalnost ceste parcelna številka 1461, zlasti glede razbremenitve ostalih glavnih cest in na oblikovitost terena. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da bi bila za H.A. in Š.I. najkrajša pot s parcelno številko 1461, ki bi potekala med parcelama številka 1339 in 1334 (last P.M. in R.S.) in bi od njunih stanovanjskih hiš znašala za H. 547 m, za Š. pa 639 m. Druga pot, ki poteka po poti 1462 ima do parcele, last H., dolžino 842 m, do parcele Š. pa 669 m. Tretjo pot lahko uporablja le H., za Š. pa ni primerna, ker je predolga, do prvega dostopa na parcelo ima 1.045 m, do drugega pa 1.109 m. H. pa se lahko še odloči za pot na parcelo številka 1340 še v drugo smer, po asfaltni cesti s parcelno številko 1459 in nato po poteh s parcelno številko 1472 in 1483 in ima do prvega dostopa na svojo parcelo 1.287 m. Izvedenec je opravil tudi primerjavo škode, ki bi jo utrpeli P., R., H. in Š. zaradi ukinitve spornega dela poti s številko 1461 med parcelama last P.M. in R.S. Škoda, ki bi jo utrpel H.A. znaša po izračunu Kmetijske svetovalne službe z dne 28.6.1993, ki ga je priložil H., 21.109 SIT. Škoda, ki bi jo utrpela Š.I. pa je neznatna, saj je razlika v dolžini poti le 60 m. Škoda, ki bi jo utrpeli P.M. in R.S., če pot ostane, pa bi po izračunu izvedenca zaradi izgube 265 kvadratnih metrov zemljišča znašala za vrednost zemljišča 53.000 SIT, letna izguba pridelka npr. krompirja v teži 300 kg, zaradi dodatnih obračalnih prostorov pa bi to izgubo še podvojila. Po oceni izvedenca bi bila škoda za P.M. in R.S. znatno večja od škode, ki bi jo utrpel H.A. Zato predlaga, da bi ostala v veljavi idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, v kateri pot s parcelno številko 1461 preko parcele 1339 ni predvidena.

Po mnenju tožene stranke navedeno izvedeniško mnenje dovolj jasno in natančno prikazuje stanje dostopov do dodeljenih zemljišč komasacijskih udeležencev tožnikov H.A. in Š.I. Ker imata imenovana na razpolago še druge poti, po katerih lahko prideta do svojih zemljišč, del poti s parc. št. 1461 ni potreben. Ker glede na to, da vsi dostopi do parcele številka 1340, last tožnika H.A, niso urejeni, je tožena stranka v izreku odločbe naložila prvostopnemu organu, da na poti številka 1461, na stiku parcel številka 1333, 1339, 1337 in 1338, postavi mejnik tako, da ne bo oviral prevoza s kmetijskimi stroji in na vzhodnem delu parcele številka 1340 položi v jarek betonske cevi, da bo omogočen dostop s poti številka 1483. Tožena stranka zavrača navedbe tožnikov H.A. in Š.I. v pritožbi in v pripombah na izvedeniško mnenje, da gre za dve ločeni parceli dveh različnih komasacijskih udeleženk in da ni z ničemer utemeljeno zaokroževanje njunih zemljišč. R.S. je poleg P.M. solastnica parcele št. 1339, ki leži na eni strani sporne poti in izključna lastnica parcel številka 1333 in številka 1334, ki ležita na drugi strani sporne poti. Tožnika tudi nimata prav, ko trdita, da sta njuni odločbi z dne 10.6.1992, po katerih imata dostop do svojih parcel po sporni poti, pravnomočni in da sta v nasprotju z izpodbijano odločbo. Po 96. členu zakona o kmetijskih zemljiščih se lahko, če je v pritožbenem postopku ugotovljeno, da je treba pritožbi ugoditi, spremeni tudi tisti del izreka odločbe, ki se ne nanaša na tožnika. Odločba o novi razdelitvi zemljišč je torej pravnomočna šele takrat, ko so na nekem komasacijskem območju rešene vse pritožbe in vsi upravni spori. Poleg tega pa je ta pripomba v danem primeru brezpredmetna, saj v njunih odločbah nikjer niso navedeni dostopi do njunih parcel in zato teh odločb ni potrebno spreminjati. Sporna pot tudi ni navedena v izreku odločb, ki se nanašajo na P.M. in R.S. Tožnika v upravnem sporu izpodbijata navedeno odločbo in navajata, da se izpodbijana odločba v celoti sklicuje na mnenje izvedenca, tožena stranka pa se v pritožbenem postopku ni ukvarjala z dejstvom, da je bila tožnikoma pravica uporabe nove poti parc. št. 1461 dodeljena s pravnomočno odločbo z dne 10.6.1992. Prav tako tožena stranka ne ugotavlja, da dejansko predstavlja "sporna pot", katera je v elaboratu nove razdelitve zemljišč označena s parc. št. 1461 in dejansko predstavlja cesto parc. št. 1075/1 in 1075/2, vpisana v zemljiški knjigi, javno dobro z vknjiženo pravico uporabe občine. Slednja cesta, kot javno dobro tudi v postopku komasacije ni prenehala biti javno dobro oziroma za to nikoli ni bil uveden ustrezni postopek pri pristojnem upravnem organu občine. Nesprejemljivo je tudi pravno stališče tožene stranke, da je odločba o novi razdelitvi zemljišč pravnomočna šele takrat, ko so na nekem komasacijskem območju rešene vse pritožbe in vsi upravni spori. Netočna je tudi ugotovitev tožene stranke v odločbi, da v odločbah tožnikov niso nikjer navedeni dostopi do njunih parcel in da teh odločb ni potrebno spreminjati. Ravno iz odločbe prvostopnega upravnega organa z dne 10.6.1992 izhaja, da imata dostop do parcel, dodeljenih v komasacijskem postopku, "po sporni poti". Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Prizadeti stranki v odgovoru na tožbo navajata, da bi cesta, parc. št. 1461, v kolikor ne bi bil ukinjen njen del med parcelami št. 1333, 1334 in 1339, razdelila njuni zemljišči na dve ločeni celoti, kar bi po nepotrebnem oteževalo obdelavo zemljišč. Izvedenec je pravilno ugotovil stanje na terenu in k izvedenskemu mnenju nimata pripomb. Predlagata, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po vpogledu v upravne spise sodišče nima razlogov za pomislek o strokovnosti izvedenskega mnenja, prav tako pa tudi ne o zakonitosti upravnega postopka in izpodbijane odločbe. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi odgovorila na vse pritožbene navedbe in sodišče k odgovorom nima pripomb. Pri tem sodišče samo še dodaja, da je upravni organ v tem primeru odločil v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 1/79, 11/81 in 1/86 in Uradni list SRS, št. 9/90), po katerih naj bi vsak komasacijski udeleženec dobil iz komasacijskega sklada čimbolj zaokroženo zemljišče (89. člen) tako, da bo obdelava smotrnejša, kar po mnenju sodišča med drugim tudi pomeni, da je treba temu primerno racionalizirati tudi dostope do zemljišč. Ugovor, da "ukinjena pot" predstavlja javno dobro, sodišče zavrača. Komasacija kmetijskih zemljišč dejansko pomeni, da se na določenem območju zložijo kmetijska zemljišča in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokroženo zemljišče (80. člen). Pri tem se ustanovijo nove poti, melioracijski jarki ter druge skupne naprave, stare pa se ukinejo, če niso potrebne glede na novo razdelitev zemljišč. V zvezi s tožbenim ugovorom, da so komasacijske odločbe tožnikov postale že pravnomočne, pa se sodišče, v izogib ponavljanju, v celoti pridružuje odgovoru tožene stranke na enako pritožbeno navedbo.

Ker je glede na že vse navedeno, tožba neutemeljena, jo je sodišče zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).