Jedro

Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki jo ni mogoče obravnavati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka_

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 82/2020 z dne 20. 5. 2022 sklenilo, da se zavrže nasprotna tožba v zvezi zahtevki iz 1. in 2. tč. oz. v delu, s katerim sta tožnici zahtevali, da se ugotovi, da prvo toženec in drugo toženka nista zakonita dediča in concreto in tudi ne oporočna dediča, ki bi po zakonitem dedovanju prišla v poštev kot zakonita dediča po pokojni A. A., da prvo toženec in drugo toženka nista upravičena zahtevati vračunanja daril v dedni delež dedičev po pokojni A. A. v skladu z 58. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), da sodišče prve stopnje ni stvarno pristojno za odločanje o podrednem tožbenem zahtevku zoper četrto toženca, da se ugotovi, da je zapustnica A. A. leta 1981 podarila svojemu sinu (četrto tožencu) denarna sredstva v vrednosti polovice osebnega avtomobila Volkswagen Golf v višini 10.000,00 DEM, kar je polovica skupnega darila, ki je bilo dano od staršev četrto toženca v skupni vrednosti 20.000,00 DEM. Zoper sklep so se pritožili tožnici in četrto toženec.

2. Pritožbeno sodišče je s sklepom I Cp 1719/2022 z dne 18. 11. 2022 zavrnilo pritožbo tožnic, s katero sta izpodbijali odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja nasprotne tožbe, delno pa je ugodilo njuni pritožbi, v celoti pa je ugodilo pritožbi četrto toženca, glede odločitve, da sodišče prve stopnje ni stvarno pristojno za odločanje o podrednem zahtevku iz nasprotne tožbe - v tem delu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo nasprotno tožbo (tudi) v zvezi s 3. točko tožbenega zahtevka, ki se nanaša na podredni tožbeni zahtevek.

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

4. Tožnici vlagata pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagata pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožnici zahtevata povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Z zavrženjem tožbe v zvezi s podrednim zahtevkom je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in relativno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 108., 285., 17. in 19. čl. ZPP. Tožnicama je bila z odločitvijo kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, kršeno je bilo tudi načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

6. Sodišče se pri odločitvi sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS iz sklepa I R 95/2015 in sklepa III R 38/2001, razloge iz teh sklepov pa povzame selektivno in izpusti ključna stališča, in sicer, da sodišče, v kolikor ugotovi, da predpostavke iz 192. člena ZPP niso izpolnjene, s tožbo zoper eventualnega sospornika ravna kot z vlogo, ki jo ni mogoče obravnavati po 108. členu ZPP, in nato glede na rezultat postopka po omenjenem zakonskem določilu, ravna naprej. Sodišče ni postopalo po 108. členu ZPP. Sodišče glede na sodno prakso lahko vlogo zavrže šele potem, ko predhodno pozove tožnika k popravi ali dopolnitvi, pa slednji vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo.

7. Sodišče je kršilo določbo 285. člena ZPP, ker ni opravilo materialnoprocesnega vodstva. Sodišče bi moralo tožnici opozoriti, da morata ustrezno prilagoditi tožbeni zahtevek, da bo mogoče presojati njegovo utemeljenost. Kot izhaja iz sklepa II Ips 1213/2008 gre pri tem za pravico in dolžnost sodišča vplivati na stranko, da postavi dejanskemu stanju ustrezen tožbeni predlog.

8. Zmotna je ugotovitev sodišča, da koneksiteta med zahtevkoma iz tožbe in nasprotne tožbe ne obstaja - tožbena zahtevka po tožbi in nasprotni tožbi se nanašata na vštetje daril po pokojni A. A., dejansko stanje je delno isto - dedovanje po pokojni, dediči, upravičenje zahtevati vštetje daril. Dejansko stanje se razlikuje zgolj v predmetu daril ter obdarjencih.

9. Zmotna je ugotovitev, da sodišče ni stvarno pristojno za podredni zahtevek, ker je sodišče po predhodnem preizkusu nasprotno tožbo vročilo v odgovor nasprotnim strankam, četrto toženec pa v odgovoru na nasprotno tožbo ni oporekal stvarni pristojnosti sodišča. _**Odgovor na pritožbo**_

10. Tretje toženec v odgovoru na pritožbo navaja, da pritrjuje razlogom iz pritožbe in predlaga razveljavitev sklepa.

_**Glede utemeljenosti pritožbe**_

11. Pritožba ni utemeljena.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

12. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

13. Sodišče prve stopnje ni storilo kršitve postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako niso izkazane kršitve postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Tožnicama ni bila kršena ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave in enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Tožnici v pritožbi očitata sodišču prve stopnje, da ni postopalo po 108. členu ZPP, pri tem se sklicujeta na sodno prakso, ne navedeta pa procesnopravnih dejstev, na podlagi katerih bi bil pravovarstveni zahtevek zoper četrto toženca iz nasprotne tožbe pravnoformalno dopusten. Tožnici tudi ne zatrjujeta, da sodno varstvo uveljavljata v zvezi z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča, ki vodi zapuščinski postopek po pokojni A. A. Tako se izkaže, da opustitev sodišča, ker ni postopalo po 108. in 285. čl. ZPP, ne predstavlja kršitve postopka, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

14. Pritožbeno sodišče se je že v sklepu I Cp 1719/2022 procesno pravno podrobno opredelilo glede eventualnega sosporništva oziroma pogojev za obravnavanje podrednega tožbenega zahtevka iz 192. člena ZPP. Pojasnilo je, da institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so zato izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki jo ni mogoče obravnavati.

15. Sodišče prve stopnje je v sklepu pravilno ugotovilo, da tožnici proti prvo tožencu in drugo toženki uveljavljata zahtevek, ki je različen od zahtevka, ki ga uveljavljata proti četrto tožencu, da zahtevka nista v medsebojni zvezi na podlagi primerjave primarnega in podrednega zahtevka, ker dejansko stanje, na katero tožnici opirata zahtevka, ni identično, da iz navedb tožnic iz nasprotne tožbe izhaja, da sta podredni zahtevek proti četrto tožencu postavili, ker se z nasprotno tožbo ponuja možnost, da se rešijo vsa druga sporna razmerja med strankami v enem postopku, da zahtevka drug drugega ne izključujeta, da podrejeni zahtevek postavi tožnik za primer, če bi bil primarni zahtevek zavrnjen, v konkretnem primeru pa morebitna ugoditev primernemu zahtevku ne izključuje morebitne ugoditve podrednemu zahtevku. Že iz teh razlogov je sodišče prve stopnje tožbo v spornem delu utemeljeno zavrglo.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

16. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Odločitev o stroških pritožbenega postopka**_

17. Tožnici s pritožbo nista uspeli, zato nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila zavrnjena njuna pritožba, je bil zavrnjen tudi njun predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato poseben izrek v tem delu ni potreben.