Jedro

Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev pogrešanca za mrtvega, potem ugodi predlogu in pogrešanca razglasi za mrtvega.

Izrek

Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za razglasitev pogrešane osebe za mrtvo.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da določila 82. od 85. člena Zakona o nepravdnem postopku predvidevajo, da sodišče po prejemu predloga za razglasitev pogrešane osebe za mrtvo izvede potrebne poizvedbe in v primeru, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, poskrbi za postavitev skrbnika pogrešancu ter izda oklic. Sodišče je v konkretni zadevi ugotovilo, da so pogoji za začetek postopka po določilih 82. člena ZNP podani, sodišče pa je nato neutemeljeno opustilo nadaljnji postopek in zavrnilo predlog za razglasitev pogrešanke za mrtvo, češ da starost 81 let ne dovoljuje zaključka, da bi ne bila več živa. Sodišče spregleda, da ne gre za dokazovanje smrti, ampak za ugotavljanje pogojev, ki so potrebni za začetek postopka razglasitve za mrtvega. Predlagatelj je s pisno oporoko izkazal pravni interes za postopek, sodišče pa je prekoračilo pooblastila, ko se je spuščalo v pomisleke glede oporoke, kljub temu, da ni bila izpodbita in obstaja. Dejstvo, da predlagatelj ni predložil pisemske ovojnice, s katero mu je bila oporoka poslana, ni pomembno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo predlog za razglasitev pogrešanke za mrtvo, so utemeljene. Ni se namreč mogoče strinjati z razlogi sklepa, da je predlagatelj predložil premalo podatkov, ki bi dovoljevali zaključek, da je pogrešana oseba mrtva. Predlagatelj je navedel vse potrebne podatke v skladu z 83. in 84. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami; v nadaljevanju ZNP), sodišče pa je tudi pravilno izvedlo postopek v skladu s 85. členom ZNP, v skladu s 86. členom ZNP pa je tudi zaslišalo predlagatelja in skrbnika. Končna odločitev sodišča pa kljub temu ni pravilna, saj sodišče ne more mimo pogojev, ki jih 1. točka 1. odst. 82. člena ZNP določa za razglasitev pogrešanca za mrtvega. Če sodišče po izvedenem postopku ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za razglasitev pogrešanca za mrtvega (v konkretni zadevi o pogrešanki v zadnjih petih letih ni bilo nobenega poročila, od njenega rojstva pa je poteklo 70 let) potem ugodi predlogu in pogrešanca razglasi za mrtvega. Tako je predlagatelj dolžan dokazati samo pogoje, ki jih predvideva zakon, ne pa dejanske smrti pogrešane osebe. Ob povedanem je utemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče namesto uporabe pravil o razglasitvi pogrešanca za mrtvega, uporabilo določbe o dokazovanju smrti (93. do 96. člen ZNP) ter da je sodišče preseglo svoja pooblastila in ocenjevalo veljavnost oporoke, ki pa je, kot pravilno navede, naloga zapuščinskega sodišča oziroma pravdnega sodišča. Sodišče prve stopnje je zaradi napačne uporabe materialnega prava (1. točke 1. odst. 82. člena ZNP), napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotavljalo dneva, ki naj velja za čas pogrešančeve smrti, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (355. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08; v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi 37. člena ZNP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva zgornja navodila in o predlogu ponovno odloči.