Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: ◦ Ali je pravilno stališče upravnega organa in sodišča, da v primeru, ko razlastitvenega namena (zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo) ni mogoče doseči zaradi neučinkovitosti inšpekcijskega nadzora, ni izpolnjen pogoj nujnosti za razlastitev? ◦ Ali je pravilno stališče, da je pogoj nujnosti za razlastitev nepremičnin na najožjem vodovarstvenem območju na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) lahko izpolnjen samo v primeru, da je izkazano, da lastnik vsake posamezne nepremičnine, ki se razlašča, ne spoštuje predpisanih prepovedi in omejitev iz drugega odstavka tega člena?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: ◦ Ali je pravilno stališče upravnega organa in sodišča, da v primeru, ko razlastitvenega namena (zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov za javno oskrbo s pitno vodo) ni mogoče doseči zaradi neučinkovitosti inšpekcijskega nadzora, ni izpolnjen pogoj nujnosti za razlastitev? ◦ Ali je pravilno stališče, da je pogoj nujnosti za razlastitev nepremičnin na najožjem vodovarstvenem območju na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o vodah (ZV-1) lahko izpolnjen samo v primeru, da je izkazano, da lastnik vsake posamezne nepremičnine, ki se razlašča, ne spoštuje predpisanih prepovedi in omejitev iz drugega odstavka tega člena?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-43/2020-8 z dne 21. 9. 2020, s katero je ta zavrnila zahtevo za razlastitev dela nepremičnine (parc. št. 1767, k. o. ...) v lasti stranke z interesom kot razlastitvene zavezanke v korist tožnice kot razlastitvene upravičenke.

2. V razlogih navedene sodbe je Upravno sodišče pojasnilo, da se lahko po tretjem odstavku 76. člena Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1) in po predpisih o razlastitvi lastninska pravica na takšnem zemljišču odvzame ali omeji, če z omejitvami in prepovedmi iz prvega in drugega odstavka tega člena ni mogoče doseči zavarovanja količin in kakovosti vodnih virov. Po drugem odstavku 192. člena v spornem času veljavnega Zakona o urejanju prostora je takšen poseg v lastninsko pravico dopusten le ob predhodno izvedenem testu sorazmernosti. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da inšpekcijski nadzor ni učinkovit način za zavarovanje vodnega vira, in pritrdilo ugotovitvi upravnega organa, da poseg v lastninsko pravico stranke z interesom ni nujno potreben za dosego razlastitvenega namena.

3. Toženka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Dopuščeni vprašanji izpostavljata problem dejanske učinkovitosti varstva človekovih pravic, med drugim tudi pomen (ne)ukrepanja inšpekcijskih služb države, pri presoji izpolnjenosti pogoja nujnosti za razlastitev zemljišč na podlagi prej navedene določbe ZV-1. Glede na njun širši pomen bo odgovor na dopuščeni vprašanji lahko vplival na različne bodoče postopke razlastitve, sploh ob poudarjenem pomenu ustavno zaščitenega javnega interesa. Dopuščeni vprašanji v sodni praksi Vrhovnega sodišča tudi z vidika 70. a člena Ustave (pravica do pitne vode) še nista bili obravnavani, odgovor nanju pa je objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse in zagotavljanje pravne varnosti.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.