20. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Boruta Madžareviča iz Ljubljane na seji dne 20. oktobra 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka in tretjega odstavka 85. člena, prvega in drugega odstavka 118. člena, drugega in tretjega odstavka 204. člena ter drugega odstavka 235. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 ) se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Pobudniku je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. Zato zatrjuje neustavnost v izreku navedenih določb Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), na podlagi katerih naj bi temeljila njegova odpoved. Ob tem navaja, da je določba prvega odstavka 85. člena ZDR v nasprotju s 14., z 42. in s 76. členom Ustave, kolikor določa sindikat kot "sindikat, katerega član je delavec ob uvedbi postopka." Neskladnost tretjega odstavka 85. člena ZDR s členi 14, 15, 22, 23 in 66 Ustave naj bi bila izkazana, ker ne določa postopka zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi tudi za primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ker pogojuje postopek zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Določba prvega odstavka 118. člena ZDR naj bi bila v nasprotju z 2., s 15. in s 153. členom Ustave, kolikor določa ugotovitev trajanja delovnega razmerja najdalj do odločitve sodišča prve stopnje; določba drugega odstavka 118. člena ZDR pa, kolikor določa dodatne pogoje za uresničevanje pravice delavca do vrnitve na delo pri istem delodajalcu. Določbi drugega in tretjega odstavka 204. člena ZDR naj bi bili v nasprotju s 15., 23. in 66. členom Ustave, ker ne določata postopka varstva pravice delavcev pri delodajalcu. Določba drugega odstavka 235. člena ZDR pa naj bi bila v nasprotju s 15., 66. in 155. členom Ustave, ker omejuje pravico do vrnitve na delo oziroma je ne zagotavlja v primerih, ko je prenehala potreba po opravljanju dela iz poslovnih razlogov. Pobudnik zato Ustavnem sodišču predlaga, naj izpodbijane določbe razveljavi.

B.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da vsak, če izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Ugoditev predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

3.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 85. člena ZDR, ki ureja zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi na zahtevo delavca pod pogojem, da sindikat, katerega član je odpuščeni delavec, predhodno nasprotuje odpovedi v skladu s 84. členom ZDR. Pobudnik ob tem navaja, da so delavci, ki niso člani sindikata, diskriminirani v primerjavi z delavci, ki so njegovi člani. Pobudnik torej zatrjuje diskriminiranost subjektov, ki niso člani sindikata, hkrati pa ne zatrjuje lastne diskriminiranosti zaradi navedene določbe. Torej ne izkazuje lastnega neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje navedene določbe.

4.Pobudnik izpodbija tretji odstavek 85. člena ZDR. Zatrjuje, da je določba v neskladju z Ustavo, kolikor ne določa postopka zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku tudi za primere redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Nadalje meni, da se z navedeno določbo prekomerno omejuje pravica delavca do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ker zadržanje lahko doseže le, če pravočasno predlaga sodišču izdajo začasne odredbe.

5.Učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi je mogoče zadržati le v primerih, ko vsi učinki prenehanja pogodbe o zaposlitvi še niso nastopili. Iz pravdnega spisa št. I Pd 310/2000 Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki ga je Ustavno sodišče pribavilo, izhaja, da je pobudniku pogodba o zaposlitvi prenehala dne 23. 7. 2003 in da pobudnik zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni predlagal. Ker so v pobudnikovem primeru nastopili učinki prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pobudnik zadržanja učinkovanja pogodbe o zaposlitvi ne more več doseči. Prav tako to ne bi mogel doseči z morebitno meritorno odločitvijo Ustavnega sodišča, s katero bi ugotovilo neustavnost izpodbijane določbe, ker ta ugotovitev na njegov pravni položaj ne bi učinkovala. Zato mu pravnega interesa za izpodbijanje te določbe ni mogoče priznati.

6.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 118. člena ZDR, ki ureja sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi na predlog delavca. Gre torej za položaj, ko sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja. Pobudnik s tožbo zahteva vrnitev nazaj na delo k delodajalcu. Pobudnik torej želi ohraniti pogodbo o zaposlitvi v veljavi in ne želi njene razveze. Očitno je torej, da pobudnik tudi v tem delu ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje navedene določbe.

7.Pobudnik izpodbija tudi drugi odstavek 118. člena ZDR, ki ureja sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ne glede na predlog delavca. Pobudnik meni, da je njegov položaj zaradi izpodbijane določbe, glede na sodni postopek, ki ga vodi negotov. Pobudnik torej predvideva možnost, da bi lahko sodišče v njegovem primeru odločilo tako, da bi mu namesto pravice do vrnitve nazaj na delo prisodilo le pravice iz delovnega razmerja za čas od nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi do njene sodne razveze. Vendar pobudnik ni izkazal, da bi pristojno sodišče v delovnem sporu že odločalo in da bi svojo odločitev oprlo na izpodbijano določbo. Poleg tega bo pobudnik odločitev delovnega sodišča prve stopnje lahko izpodbijal s pravnimi sredstvi pred pristojnim sodiščem, po izčrpanju pravnih sredstev pa tudi z ustavno pritožbo. Pobudnik tako ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje določbe drugega odstavka 118. člena ZDR.

8.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 204. člena ZDR. Pobudniku tudi v tem delu ni mogoče priznati pravnega interesa. Določbi prvega in drugega odstavka 204. člena ZDR sta vsebinsko povezani in urejata postopek varstva pravic delavca pri delodajalcu, ki ga delavec sproži, ko meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic. Predhodni postopek po prvem odstavku 204. člena ZDR je procesna predpostavka za sodni delovni spor po drugem odstavku 204. člena ZDR. Ker je pobudnik uveljavljal sodno varstvo na podlagi tretjega odstavka 204. člena ZDR, pravnega interesa za izpodbijanje drugega odstavka 204. člena ZDR torej nima.

9.Pobudnik tudi za izpodbijanje tretjega odstavka 204. člena ZDR ne izkazuje pravnega interesa. Gre za procesno določbo, ki ureja direktno sodno varstvo v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. Glede na to, da je pobudnik na njeni podlagi sprožil delovni spor in ta spor že teče, razveljavitev te določbe na pravni položaj pobudnika ne bi imela vpliva. Sodno varstvo je bilo pobudniku z izpodbijano določbo zagotovljeno. Ali bo sodno varstvo v konkretnem primeru učinkovito in ali bo o sporni pravici odločeno v razumnem roku, pa je (bo) stvar individualnega delovnega spora. Zgolj nezadovoljstvo pobudnika z obstoječim sodnim sistemom in skrb za njegovo bodoče delovanje za utemeljevanje pravnega interesa ne zadostuje.

10.Pobudnik izpodbija drugi odstavek 235. člena ZDR. Izpodbijana določba je prehodnega značaja in ureja prehodni režim za delavce, ki so po prejšnji zakonodaji imeli pravico do vrnitve na delo v organizacijo oziroma k delodajalcu, te pravice pa ZDR ne določa več (npr. prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi imenovanja ali izvolitve delavca v javno, družbeno funkcijo). Izpodbijana določba torej ureja položaj tistih delavcev, ki pravice do vrnitev po ZDR nimajo, imajo pa pravico do vrnitve v skladu z veljavnimi predpisi do dneva, ko se je začel uporabljati ZDR. Ne glede na to, da pobudnik napačno razume izpodbijano določbo, pa pobudnik tudi sicer nima pravnega interesa za izpodbijanje te določbe. Pobudnikov primer namreč ni takšen kot ga ureja izpodbijana določba. Pobudnik pa nasprotnega ni niti zatrjeval niti izkazal. Zato je bilo treba pobudo tudi v tem delu zavreči.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj