Jedro

Dejstvo, da je razpravljajoči sodnik obravnaval več drugih zadev, v katerih sta bila udeležena nasprotni udeleženec in njegova mati, nikakor ne more predstavljati razloga za oceno, da je prizadeta percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Trditve nasprotnega udeleženca o „kolegialni povezanosti“ drugih sodnikov sodišča s prijatelji in znanci predlagateljev pa ne morejo utemeljiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča kot celote.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelja zatrjujeta, da je njun vnuk in sin nasprotnega udeleženca A. A., roj. 13. 11. 2008, nanju osebno navezan, da pa nasprotni udeleženec po smrti njune hčere ovira njune stike z vnukom, kar nasprotuje koristi otroka. Zato predlagata, naj sodišče odloči, da se stiki med njima in vnukom izvršujejo dvakrat tedensko in en vikend v mesecu. Predlagata tudi, naj sodišče zaradi preprečitve odtujevanja njunega vnuka izda začasno odredbo, s katero naj odloči, da se stiki začasno izvršujejo dvakrat tedensko v prostorih in pod nadzorom strokovnega delavca centra za socialno delo ...

2. Sodišče prve stopnje je dne 13. 7. 2010 njunemu predlogu ugodilo in izdalo predlagano začasno odredbo.

3. Zoper izdano začasno odredbo je nasprotni udeleženec ugovarjal, obenem pa je predlagal tudi, naj Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku za obravnavanje zadeve (Ur. l. RS, št. 26/99 do 50/2010, v nadaljevanju ZPP) določi drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da je to potrebno, da bi odpravili vsak dvom, ki bi utegnil omajati zaupanje strank v odločanje sodišča. Navaja več okoliščin, zaradi katerih po njegovem mnenju s stališča percepcije javnosti ni mogoče govoriti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Opozarja, da je od leta 2000 do leta 2004, ko je bila pristojnost prenesena na mariborsko sodišče, pred Okrožnim sodiščem v ... tekel zelo odmevni sodni postopek zoper B. A., babico mld. A. A. Meni, da je kljub temu, da je bila B. A. oproščena obtožbe, njihova družina v tem okolju ostala ožigosana. Navaja, da je družina ves čas ostala močno povezana, da sta oba s pokojno ženo C. A. podpirala B. A. med trajanjem kazenskega postopka in da je tudi to motilo predlagatelje. Nasprotni udeleženec navaja tudi, da imata predlagatelja z zaposlenimi na sodišču tesne vezi. Navaja, da je njuna prijateljica tožilka D. D. prijateljica E. E., podpredsednika sodišča, odvetnica predlagateljev pa prijateljica predsednice sodišča F. F. Opozarja, da je mož sodnice G. sorodnik predlagateljice, da pa je sodnik K., ki v zadevi odloča, sodeloval v senatih v kazenskem postopku zoper B. A. in odločal v več drugih zadevah, v katerih sta bila stranki postopka B. A. in nasprotni udeleženec.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče RS na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

6. Res je, da po uveljavljeni sodni praksi med tehtne razloge za delegacijo pristojnosti spada tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri tem je treba razlikovati subjektivno nepristranskost zakonitega sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi, in objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. Dejstvo, da je razpravljajoči sodnik obravnaval več drugih zadev, v katerih sta bila udeležena nasprotni udeleženec in njegova mati, nikakor ne more predstavljati razloga za oceno, da je prizadeta percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Sodnica G. je zaradi sorodstvenih vezi s predlagateljema sama podala predlog za izločitev po 6. točki 70. člena ZPP in zadevo obravnava drug sodnik, trditve nasprotnega udeleženca o „kolegialni povezanosti“ drugih sodnikov sodišča s prijatelji in znanci predlagateljev pa ne morejo utemeljiti razumnega dvoma v objektivno nepristranskost Okrožnega sodišča v ... kot celote. Upoštevati je treba, da so sodniki dolžni in zmožni opravljati sodniško funkcijo po ustavi in zakonu z varovanjem nepristranskosti in neodvisnosti sojenja, sodniškega ugleda in samostojnosti sodniške oblasti.

7. Revizijsko sodišče tako ugotavlja, da ni razlogov za delegacijo zaradi smotrnosti, zato je predlog nasprotnega udeleženca zavrnilo.