Jedro

Tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da ni vložila popolne vloge, v tožbi ni nasprotovala, zato po presoji sodišča izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na podelitev koncesije ne more posegati v pravico tožeče stranke in ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. Tožeča stranka namreč ob tem, da sama ni vložila popolne vloge, tudi ob morebitni ugotovitvi nezakonitosti odločbe, ne bi mogla doseči, da se ji koncesija podeli.

Obrazložitev

1.Tožba zoper 1., 2. in 4. točko odločbe tožene stranke št. 35404-3/2009/10 z dne 2. 4. 2009 se zavrne.

2.Tožba zoper 3. točko odločbe tožene stranke št. 35404-3/2009/10 z dne 2. 4. 2009 se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolje in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Šentjernej izbrala prijavitelja A., s.p. (1. točka). V 2. točki je odločila, da mora izbrani prijavitelj najkasneje v 14 dneh po prejemu pisnega poziva koncendenta pristopiti k podpisu pogodbe. V 3. točki je odločila, da se zavrne prijava prijavitelja B., s.p., ker glede na merila ni bila najugodnejša. V 4. točki je kot nepopolno zavrgla prijavo tožeče stranke. Svojo odločitev je oprla na določbe Zakona o varstvu okolja in Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom.

Tožeča stranka vlaga tožbo, ker meni, da ni pravilna odločitev tožene stranke, da A. s.p. izpolnjuje vse razpisne pogoje. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno ali izpolnjuje razpisni pogoj določen v točki 7, da ima poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve. Prav tako ni razvidno, ali je imenoval odgovorno osebo za spremljanje izvajanja gospodarske javne službe oziroma glede na to, da gre za samostojnega podjetnika, ali izpolnjuje pogoje za opravljanje dimnikarske službe, kot so določeni pod d) 7. točke razpisnih pogojev. Razvidno tudi ni, kdo naj bi poimensko bili ti kadri, ki naj bi izpolnjevali pogoje. Tožeča stranka se sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča opr. št. U 2304/2008 z dne 25. 2.2009, s katero je sodišče presodilo, da A. s.p. ne izpolnjuje pogojev glede zaposlenih. Ugovarja tudi, da iz same odločbe izhaja, da nihče od štirih kadrov, ki so navedeni, nima ustrezne izobrazbe. Poleg tega ji v postopku ni bila dana možnost vpogleda v celotno dokumentacijo A. s.p., iz odločbe tudi ne izhaja, kdo so bili člani strokovne komisije. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe, ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka za koncesionarja za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izbrala A., s.p., odločila, da mora v 14 dneh po prejemu pisnega poziva koncendenta pristopiti k podpisu pogodbe, zavrnila prijavo B., s.p. in zavrgla kot nepopolno prijavo tožeče stranke.

Odločitev tožene stranke glede zavrženja vloge tožeče stranke temelji na ugotovitvi, da je tožeča stranka oddala partnersko prijavo s partnerjem C.C., pri čemer za partnerja niso bili priloženi izpolnjeni obrazci: obr -02 „vloga za javni razpis“, obr - 03 - „elaborat“, obr - 05 „lastna izjava, obr - 06 „pooblastilo“ ter obr - 07 „parafiran vzorec koncesijske pogodbe (dokumenti b, c, e, f in g)“ prav tako pa tudi niso bila priložena dokazila glede na prijavljene kadre pri partnerju (dokumenti h in i). Iz tega razloga je bilo potrebno po presoji tožene stranke vlogo tožeče stranke kot nepopolno zavreči. Tožeča stranka v tožbi tem dejstvom ni nasprotovala in ni zatrjevala, da bi bilo dejansko stanje glede izpolnjevanja njenih pogojev oziroma pogojev partnerja C.C. drugačno, kakor ga je ugotovila tožena stranka. Sodišče zato ocenjuje, da je pravilna odločitev tožene stranke glede zavrženja vloge tožeče stranke za podelitev koncesije.

Za tožečo stranko je v postopku sporno, ali je bil postopek podelitve koncesije za izbranega prijavitelja A., s.p., pravilen in ali je bilo dejansko stanje glede izpolnjevanja pogojev za podelitev koncesije A. s.p. pravilno ugotovljeno. Sodišče meni, da bi bili ti ugovori v obravnavani zadevi lahko relevantni in bi vplivali na odločitev le, če bi tožeča stranka izpolnjevala pogoje za podelitev koncesije. Kot rečeno, tožeča stranka ugotovitvi tožene stranke, da ni vložila popolne vloge, v tožbi ni nasprotovala, zato po presoji sodišča izpodbijana odločba v delu, ki se nanaša na podelitev koncesije A. s.p., ne more posegati v pravico tožeče stranke in ne more biti predmet presoje v tem upravnem sporu. Tožeča stranka namreč ob tem, da sama ni vložila popolne vloge, tudi ob morebitni ugotovitvi nezakonitosti odločbe, ne bi mogla doseči, da se ji koncesija podeli. Sodišče zato pri presoji izpodbijane odločbe ni ugotavljalo ali je utemeljen tožbeni zahtevek glede podelitve koncesije A. s.p..

Iz enakih razlogov tožeče stranka tudi ne more uspeti s tožbo zoper 2. točko izreka, v kateri je bilo določeno, da mora A. s.p. najkasneje v 14 dneh po prejemu pisnega poziva koncendenta pristopiti k podpisu pogodbe.

Iz opisanih razlogov je sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Sodišče je tožbo v delu, ki se nanaša na 3. točko izpodbijane odločbe, zavrglo iz naslednjih razlogov: Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik ves čas postopka izkazovati pravni interes. Izkazovati mora, da izpodbijani akt neposredno posega v njegove pravice in pravne koristi oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovi tožbi privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. V obravnavani zadevi tožnik izpodbija odločbo v delu, s katero je tožena stranka zavrnila prijavo prijavitelja B., s.p.. To pomeni, da tožnik v obravnavani zadevi ne varuje svoje pravice ali pravne koristi. Ker sodišče pri presoji pravnega interesa kot pogoja za sodno varstvo ne ugotavlja, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, je tožbo tožnika na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1 zavrglo.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, na podlagi katerega vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali postopek ustavi.