Jedro

Procesno pooblastilo s smrtjo pooblastitelja ne preneha in se tako pravda nadaljuje s pooblaščencem in je pooblaščenec dedičev stranke, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Ker pa se sklep ne more glasiti na dediča, ki še to ni, zato je kot tožeča stranka pravilno naveden zapustnik z imenom in priimkom, z dodatkom "sedaj dediči".

Sodna praksa in teorija je enotna, da ko stranka med postopkom umre, pa ima pooblaščenca, se postopek ne prekine, se nadaljuje in če še dedičev sodišče ne pozna, v glavo zapiše, da so stranka dediči, saj sodba učinkuje proti dedičem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v uvodu sklepa spremeni tako, da se tožeča stranka pravilno glasi: "A (sedaj dediči)".

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 139,95 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, da ne bo izvršbe in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po izdani pravnomočni sodbi na podlagi odpovedi odločilo še o pravdnih stroških, katere je priglasila tožena stranka. Sodbo je sodišče izdalo na tožnika A. 2. Nato je sodišče prve stopnje opravilo poizvedbe na zapuščinskem oddelku istega sodišča in ugotovilo, da je pod D 376/2016 po zapustniku A., umrlem ..., po smrtovnici v spisu dedič B. Nato je izdalo sklep tako, da je uvodu kot stranko poimenovalo B. (dediči po pokojnem A.) in naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov tožene stranke.

3. Proti temu sklepu vlaga pritožbo odvetnik, ki ves čas zastopa A.. B. ni bil nikoli stranka, zato ne more biti aktivno legitimiran za plačilo obveznosti pokojnika. Pooblaščenec pokojnega tožnika zato poziva sodišče, da sklep razveljavi, saj B. ne more biti aktivno legitimiran. Uveljavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb ZPP. Priglaša stroške.

4. V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje sklep vročilo toženi stranki, ki nanj ni odgovorila. V nadaljevanju postopka je sodišče najprej izdalo plačilni nalog za plačilo takse za pritožbe na A., nato pa ga je razveljavilo, ker je ugotovilo, da je prišlo do napake.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je sedaj dedič po sicer umrlem A., B. Pred izdajo sodbe je sodišče prve stopnje bilo obveščeno, da je A. umrl. Nato je sodišče izdalo sodbo na A., saj postopka ni prekinilo, ker je imel tožnik odvetnika (1. točka 205. člena ZPP). Pooblaščenec opravlja vsa pravdna dejanja, čeprav stranka umre, vendar lahko dedič prekliče pooblastilo (100. člen ZPP).

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pribavilo podatek v spisu, da teče po tožniku kot zapustniku zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem v Kranju D ... in da je po smrtovnici dedič B., vendar, da postopek ni končan. V taki procesni situaciji je negotovo, ali bo B. res tudi dedič, saj se lahko dedovanju odpove in ali je to edini možni dedič po zapustniku. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno v sklepu poimenovalo tožečo stranko "B.", namesto, da bi pravilno, kot je sicer nakazalo v oklepaju, poimenovalo kot stranko A., sedaj dediči po njem. Sodna praksa in teorija je enotna, da ko stranka med postopkom umre, pa ima pooblaščenca, se postopek ne prekine, se nadaljuje in če še dedičev sodišče ne pozna, v glavo zapiše, da so stranka dediči, saj sodba učinkuje proti dedičem(1). Dediči so univerzalni pravni nasledniki in pokojnikova zapuščina preide po zakonu na dediče v trenutku smrti (132. člen ZD). Vstopijo v aktivo in pasivo imetja ter tudi v procesni položaj zapustnika. Dokler pa ni jasno, kdo je dedič, je materialnopravno zmotno, da sodišče samo določi dediča in mu naloži obveznost, za katero B. ne ve.

8. Tako se izkaže, da je odvetnik imel procesno pooblastilo tudi za vložitev te pritožbe, saj je stranka "A. (sedaj dediči)". Z vidika sposobnosti biti stranka je pomembno, da se sodba ne glasi na umrlo stranko, ampak na njene dediče, in sicer tudi tedaj, če ti še niso poimensko določeni in pravdni postopek ni bil prekinjen (primerjaj sodbo VS RS II Ips 312/2016). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 358. člena ZPP na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje drugače uporabilo 132. člen ZD, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeča stranka še naprej "A. (sedaj dediči)".

9. Ker je šlo za zmotno uporabo materialnega prava, ni bilo storjenih absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere opozarja pritožnik in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zato je bila možna sprememba sklepa. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP. Odvetnik tožeče stranke je priglasil stroške za sestavo pritožbe in DDV, kar skupaj znese 139,95 EUR in jih mora nositi tožena stranka.

Op. št. (1): VSL II Cp 1850/1999, I Cp 396/98 in III Cp 598/2000, glej A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, 1. knjiga, stran 322 – 327.