Jedro

Če pritožnik meni, da sta si navedena pravda in zapuščinski postopek po zapustnici tako sorodna, da je potrebna njuna skupna obravnava oziroma prekinitev zapuščinskega postopka, mora to uveljavljati pred Okrajnim sodiščem Železna Kapla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dedič D. B. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predmetni zapuščinski postopek do odločitve Okrajnega sodišča Železna Kapla, Avstrija (Bezirksgericht Eisenkappel) o pristojnosti za odločanje v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. (A 23/20i).

2. Zoper sklep se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje dedič C. B. (v nadaljevanju: pritožnik) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se zapuščinski postopek nadaljuje oziroma, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo 18. člena Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (UL L 201, 27. 7. 2012, p. 107; v nadaljevanju: Uredba), ki ureja situacijo, ko pred sodišči različnih držav članic tečejo sorodne pravde. Po pokojnem B. B., zunajzakonskem partnerju zapustnice, umrlem 6. 1. 2018, že dve leti teče pravda pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani II P 1338/2019, zaradi ugotovitve obsega zapuščine, ugotovitve in vrnitve daril in izločitve v korist potomca, v kateri pritožnik nastopa kot tožeča stranka, kot toženi stranki pa zapustnica in D. B. Postopek po pokojnem B. B. je sorodni postopek, saj v njem nastopajo isti dediči, isto premoženje, isto izločanje iz enakih nepremičnin, ki so predmet dedovanja po zapustnici. Če bi bilo za zapuščinski postopek pristojno avstrijsko sodišče, bi šlo za podvajanje postopka in nasprotje načelu ekonomičnosti. Postopek bi bil tudi nedopusten, saj ne obstoji prav nobena navezna okoliščina za vodenje zapuščinskega postopka v Avstriji. Nemogoče je, da je bil postopek v Avstriji začet že dne 28. 2. 2020, kar je le dva dni po smrti zapustnice. Notar, ki vodi postopek, je 22. 6. 2020 izdal vabilo za obravnavo, nato pa ga je 15. 7. 2020 preklical in postopek ustavil, ker je zapuščinski postopek že tekel pred slovenskim sodiščem.

3. Dedič D. B. v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik C. B. in D. B. sta sinova in dediča po pokojni A. A., slovenski državljanki, ki je pred smrtjo živela v Avstriji in tam tudi umrla, njeno premoženje pa se nahaja v obeh državah. Pred Okrajnim sodiščem Železna Kapla, Avstrija, je v teku zapuščinski postopek po zapustnici A 23/20i, prav tako je po njej v teku predmetni zapuščinski postopek v Sloveniji. Tovrstne primere dedovanja s čezmejno razsežnostjo ureja Uredba, ki v 4. členu določa, da so sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, pristojna za odločanje o celotnem dedovanju. V prvem odstavku 17. člena Uredba nadalje določa, da v primeru, če pred sodišči različnih držav članic tečejo postopki z istim zahtevkom med istima strankama, vsa sodišča razen tistega, ki je prvo začelo postopek, po uradni dolžnosti prekinejo postopke, vse dokler se ne ugotovi pristojnost sodišča, ki je prvo začelo postopek.

6. Sodišče prve stopnje je pri Okrajnem sodišču Železna Kapla v Avstriji opravilo poizvedbe o začetku teka zapuščinskega postopka po zapustnici. Iz sklepa A 23/20i z dne 16. 4. 2021, ki ga je skupaj z overjenim prevodom posredovalo Okrajno sodišče Železna Kapla1, izhaja, da je bil zapuščinski postopek pred njihovim sodiščem uveden 28. 2. 2020. Glede na to, da je sodišče prve stopnje predmetni zapuščinski postopek začelo 12. 6. 2020, ko je prejelo smrtovnico, tj. kasneje kot avstrijsko sodišče, je postopek pravilno in v skladu s 17. členom Uredbe prekinilo.

7. Pritožnik se neutemeljeno zavzema za upoštevanje 18. člena Uredbe, ki v prvem odstavku določa, da če pred sodišči različnih držav članic tečejo sorodne pravde, lahko vsa sodišča, razen tistega, ki je prvo začelo postopek, prekinejo postopke. Za namene tega člena se šteje, da so pravde sorodne, če so tako tesno povezane med seboj, da se zdita njihova skupna obravnava in odločanje o njih smiselni, da bi se s tem izognili nevarnosti nezdružljivih odločb, ki bi izhajale iz ločenih postopkov (tretji odstavek 18. člena Uredbe). V konkretnem primeru gre za situacijo, ko pred sodiščema različnih držav članic poteka ista zadeva – zapuščinski postopek po pokojni A. A., kar ureja 17. člen Uredbe. Sodišče prve stopnje je skladno s tem tudi odločalo. Dejstvo, da je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v teku pravda vezana na zapuščino po pokojnem B. B., katerega dediči so pritožnik, D. B. in zapustnica, ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Če pritožnik meni, da sta si navedena pravda in zapuščinski postopek po zapustnici tako sorodna, da je potrebna njuna skupna obravnava oziroma prekinitev zapuščinskega postopka, mora to uveljavljati pred Okrajnim sodiščem Železna Kapla.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se postopek v Avstriji ni mogel začeti 28. 2. 2020. Da je bil zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem Železna Kapla uveden ravno na ta datum, jasno izhaja iz uradne listine – sklepa tega sodišča, katerega vsebine pritožnik ne izpodbija. Prav tako pritožnik ne izkaže, da je notar, ki je pooblaščen za vodenje postopka, tega ustavil.2 Tudi sicer preklic obravnave in domnevna ustavitev postopka pred notarjem še ne pomeni, da je zapuščinski postopek ustavilo tudi sodišče. Glede na sklep Okrajnega sodišča Železna Kapla A 23/20i z dne 2. 8. 20213, ki ga je navedeno sodišče skupaj z overjenim prevodom posredovalo sodišču prve stopnje, to pa ga je vročilo obema dedičema4, je zapuščinski postopek pred avstrijskim sodiščem še vedno v teku.

9. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na osnovi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Odločitev o pritožbenih stroških dediča D. B. ima podlago v določbi prvega odstavka 174. člena ZD.

1 Glej list. št. 35 do 40 spisa. 2 Pritožnik je v spis vložil dopis notarja z dne 15. 7. 2020 (priloga A10 spisa), kateremu pa ni priložil overjenega prevoda (drugi odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju - ZD). 3 Glej list. št. 57 do 59 spisa. 4 Glej dopis na list. št. 70 in zraven pripeti vročilnici.