Jedro

Toženka zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO" na podlagi četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, ki jo je tudi navedla kot pravno podlago za odločitev, ni utemeljila. Toženka ni izvedla subsumpcije konkretno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi pod navedeno abstraktno pravno normo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo okoliščine, na podlagi katerih bi toženka utemeljila, da na tožnikovi strani "obstaja utemeljen dvom v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavo tajnih podatkov".

Upravnemu organu ni potrebno izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Tožnik pa s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora upravni organ do predlaganih dokazov stranke konkretno opredeliti. Ȍe jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga konkretno obrazložena in ne sme ostati zgolj na abstraktni ravni in tudi ne sme iti za vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je sicer stranki onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Stranki mora biti v postopku zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, kot tudi možnost, da se izjavi o navedbah upravnega organa ter o rezultatih dokazovanja. Ko stranka v postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov.

Po presoji sodišča bi morala toženka izvesti ugotovitveni postopek in konkretno ugotoviti vsa relevantna dejstva, ob upoštevanju določb ZTP in vseh načel upravnega postopka (7. člen in 9. člen ZUP). V navedenem obsegu bi zato morala tožniku omogočiti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih tudi konkretno dokazno presoditi, kar mora izhajati iz obrazložitve upravnega akta.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Ministrstva za notranje zadeve 0220-745/2021/25 (144-07) z dne 29. 7. 2021 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO" tožniku ne izda. Skladno z 22.b členom Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP) je toženka začela postopek varnostnega preverjanja za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO" in pridobila podatke iz uradnih evidenc ter jih primerjala s podatki, navedenimi v Obrazcu VP-3, "Osnovni vprašalnik za varnostno preverjanje", ki ga je izpolnil tožnik, skladno s 25. členom ZTP in ugotovila, da je podan varnostni zadržek iz prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP, lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje oz. iz četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost, lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov. Varnostni zadržki so na podlagi 11. točke 2. člena ZTP tiste ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstajajo utemeljeni dvomi o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov. Iz osnovnega vprašalnika za varnostno preverjanje je bilo razvidno, da je tožnik v rubriki 12.3 "Ali ste storili prekršek in ste bili zaradi tega obravnavani pri prekškovnem organu?" odgovoril z "DA", in naštel dva prekrška in sicer prekršek iz leta 2020, potek časa parkiranja v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) ter prometni prekršek iz leta 2021, plačilo denarne kazni, ki ga je obravnavala Policijska uprava Novo mesto, PP Novo mesto. Na podlagi podatkov iz uradnih policijskih evidenc izhaja, da je tožnik 11. 6. 2021 ob 00.45 uri storil prometni prekršek, s katerim je kršil 1. točko petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola, zaradi česar mu je bila izrečena denarna kazen v višini 300 EUR ter 4 kazenske točke. V letu 2019 je bila zoper tožnika podana kazenska ovadba s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika. Iz uradnih evidenc izhaja, da je bila tožniku 3. 7. 2018 izdana sodba Okrajnega sodišča Novo mesto PR-118/2018, pravnomočna 17. 8. 2018, s katero je sodišče tožniku izreklo denarno kazen v višini 1.400 EUR in 18 kazenskih točk B - kategorije, za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter denarno kazen 300 EUR zaradi prekrška po devetnajstem odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Tožnik je navedel, da je res storil oba prekrška, kot jih je navedel v "Osnovnem vprašalniku za varnostno preverjanje" v rubriki 12.3. Prekršek zaradi vožnje pod vplivom alkohola obžaluje. Denarno kazen za prekršek v višini 300 EUR pa je poravnal. Na vprašanje ali ima morda še katere druge prekrške je navedel, da drugih prekrškov nima in da ima vpisanih le 6 kazenskih točk, ki izhajajo iz prekrška, ki ga je naredil 11. 6. 2021. Toženka je nato tožnika seznanila, da je v evidenco pravnomočnih sodb sodišč vpisana tudi sodba Okrajnega sodišča Novo mesto PR-118/2018 z dne 3. 7. 2018, pravnomočna za dne 17. 8. 2018, s katero mu je bila naložena denarna kazen v višini 1.400 EUR in 18 kazenskih točk B - kategorije, za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter 300 EUR denarne kazni zaradi prekrška po devetnajstem odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometu, skupaj torej denarna kazen v znesku 1.700 EUR in 18 kazenskih točk. Tožnika je pozvala, naj pojasni, zakaj tega ni navedel v "Osnovnem vprašalniku za varnostno preverjanje", v rubriki 12.3. Tožnik se je opravičil in navedel, da dopolnjuje tudi slednje. Mislil je, da je ta prekršek že izbrisan iz evidenc oz., da so bile te kazenske točke že izbrisane. Na vprašanje toženke, kakšen odnos ima do uživanja alkohola in ali se je že kdaj zdravil oz. iskal zdravniško pomoč zaradi uživanja alkohola oz. težav povezanih z alkoholom je povedal, da redko pije alkohol in da ga pije zgolj med vikendi, če je kakšno praznovanje. Zdravniške pomoči ni nikoli potreboval. Tožnika je tožnika tudi seznanila z ugotovitvami, da je bila v letu 2019 podana kazenska ovadba s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, na podlagi 1. točke 191. člena Kazenskega zakonika zaradi suma grdega ravnanja s tožnikovo ženo. Tožnik je pojasnil, da je 1. 6. 2021 Okrožno sodišče v Krškem s sodbo II K 52411/2019 zavrnilo obtožnico zoper tožnika.

2. Toženka je na podlagi 22.c ZTP zaradi suma obstoja varnostnih zadržkov, zaradi katerih se izdaja dovoljenja za dostop do tajnih podatkov lahko zavrne, dala tožniku v izpolnitev tudi Obrazec VP-6 "Soglasje za varnostno preverjanje z varnostnim poizvedovanjem" in Obrazec VP-5 "Dodatni vprašalnik za varnostno preverjanje", da navede tri priče, s katerimi bi toženka lahko opravila razgovor in bi lahko potrdile tožnikove navedbe. Tožnik je oba vprašalnika izpolnil. Sum obstoja varnostnega zadržka se je pri toženki vzpostavil zaradi naslednjih okoliščin: tožnikove vožnje pod vplivom alkohola 11. 6. 2021; lažne navedbe podatkov v varnostnem vprašalniku, ugotovljene s pridobitvijo podatkov iz policijskih in prekrškovnih evidenc ter, ker je tožnik zamolčal in ni navedel sodbe sodišča Novo mesto zaradi prekrška zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi katerega se mu je določila najvišja možna kazen, čeprav jo je kasneje v razgovoru s toženko priznal ter kot razlog, da je v "Osnovnem vprašalniku za varnostno preverjanje", v rubriki 12.3 ni navedel povedal, da je menil, da je iz evidence že izbrisana; podane kazenske ovadbe zoper tožnika s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. Ne glede na dejstvo, da je tožnik tako v "Osnovnem vprašalniku za varnostno preverjanje", kot tudi na razgovoru s toženko prekršek vožnje pod vplivom alkohola 11. 6. 2021 priznal in denarno kazen poravnal ter ne glede na dejstvo, da je bila podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini zavrnjena, toženka tožnikovemu pojasnilu, ki je poklicu pravnik na odgovornem delovnem mestu, na katerem se dnevno srečuje z zakoni, v delu, ki se nanaša na pravnomočno odločbo sodišča v Novem mestu z dne 17. 8. 2018, ni sledila. Za prekšek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa je predpisana stranska sankcija 18 kazenskih točk in na podlagi petega odstavka 22. člena Zakona o prekrških predpisano tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Glede na te okoliščine toženka dvomi, da tožnik ni vedel, kdaj bo pravnomočna sodba izbrisana iz evidence pravnomočnih sodb. Ker je bila citirana sodba sodišča v Novem mestu oprostilna, jo toženka pri svoji odločitvi ni upoštevala.

3. Toženka se je odločila, da v okviru postopka varnostnega poizvedovanja ne opravi dodatnih razgovorov s pričami, ki jih je v Obrazec VP-5 "Dodatni vprašalnik za varnostno preverjanje" navedel tožnika. Izpoved prič glede utemeljenosti suma lažne navedbe v varnostni vprašalnik ne bi pripomogla k razjasnitvi okoliščin ali gre za lažno navedbo oz. predlagane priče ne bi mogle vedeti, zakaj tožnik pravnomočne sodbe sodišča v Novem mestu z dne 17. 8. 2018 ni navedel v varnostnem vprašalniku. Lažna navedba podatkov v varnostnem vprašalniku na podlagi prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP sodi med varnostne zadržke, zaradi katerih je zavrnitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov obvezna. Toženka je ocenila, da bi glede na okoliščine in težo storjenega prekrška tožnik mogel in moral vedeti, da ima v evidenci pravnomočnih sodb sodišča vpisano pravnomočno sodbo z dne 17. 8. 2018 in bi jo morali navesti v varnostnem vprašalniku. Takšno prikrivanje podatkov po mnenju toženke predstavlja povečano tveganje pri obravnavi tajnih podatkov oz. takšno ravnanje vzbuja utemeljen dvom v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov.

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba slabo obrazložena, kar onemogoča kvalitetno pritožbo. Obrazložitev ni v zadostni meri konkretizirana, večinoma so navedena le splošna dejstva ter povzemanje določb ZTP. Pomanjkljiva je argumentacija konkretnega dejanskega stanja. Iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, ki so bili odločilni za presojo posameznih dokazov, kot tudi ne razlogi zakaj konkretno dejansko stanje narekuje sprejeto odločitev. Tožnik ugovarja kršitev določb postopka in sicer, da ni bil pravilno vabljen glede na besedilo vabila 0220- 745/2021/18 (144-07) z dne 2. 7. 2021, kjer je bilo navedeno, da se razgovor opravlja v zvezi z dostopom do tajnih podatkov stopnje "TAJNO", kar je napačno. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je namreč navedeno, da gre v konkretnem primeru za vlogo za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO". Ni jasno, kateri postopek za izdajo dovoljenja je toženka v konkretnem primeru dejansko vodila in katera zakonska določila je uporabila. Tudi vabilo za dne 26. 7. 2021 tožniku ni bilo pravilno vročeno, marveč zgolj po elektronski pošti, niti ne v varen elektronski predal. Na razgovoru 26. 7. 2021 je bila poleg uradne osebe prisotna še ena oseba, ki ni navedena v zapisniku in tudi ne v izpodbijani odloÄčbi, kar ni skladno s določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V postopku je toženka "ugotovila, da je podan varnosti zadržek iz prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje oziroma iz četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov". V obrazložitvi izpodbijane odločbe pa ne navaja drugih ugotovitev varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov, zato je v tem delu obrazložitev pomanjkljiva in ne omogoča preizkusa.

5. Glede očitka lažne navedbe podatkov v varnostnem vprašalniku, da tožnik ni navedel prekrška iz leta 2018 (Sodba Okrajnega sodišča v Novem mestu, PR 118/2018 z dne 3. julija 2018) pojasnjuje, da ni imel namena toženke zavajati. Zavedal se je, da bo toženka preverila v vprašalniku navedene podatke v uradnih evidencah. Tožnik je bil v časovni stiski in ni pomisli, da bi v uradnih evidencah preverjal ali so od pravnomočnosti prekrška iz 1. 2018 minila že tri leta. O tem prekršku ni imel več shranjene dokumentacije, saj so bile vse kazenske točke v zvezi s tem prekrškom že izbrisane. Izpolnil je tudi vse obveznosti iz te sodbe. Za povprečnega človeka je tedaj, ko se izbrišejo kazenske točke zanj zgodba končana. Podatek, da šele 17. 8. 2021 pretečejo tri leta od pravnomočne sodbe zaradi spornega prekrška iz leta 2018, do sedaj za tožnika ni bil pomemben za uveljavljanje pravic. Tožnik ni vedel, da je sodba postala pravnomočna šele 17. 8. 2018 in da je še vedno vpisana v uradni evidenci. Tako nikakor ne morem govoriti o tožnikovi laži, marveč le o nevednosti. Tožnik ni namenom v vprašalniku zamolčal prekrška iz leta 2018. Ne moremo govoriti o naklepu. V vprašalniku je tožnik navedel, da je storil prekršek zaradi napačnega parkiranja, kar dokazuje, da nobenega prekrška ni želel prikriti. Dejstvo, da je po poklicu pravnik, na presojo ne more vplivati. Tožnik se nikoli ni ukvarjal s kaznovalnim oziroma prekškovnim pravom in ni strokovnjak s tega področja. Pojasnjuje tudi, da se človek lahko pač zmoti. Tožnik je v postopku predlagal zaslišanje treh prič, ki jih je navedel, česar pa toženka v nasprotju z določbami ZTP, ni storila. Takoj, ko je toženka s predhodno navedeno pomanjkljivostjo tožnika seznanila, se je tožnik v razgovoru s toženko za svojo napako opravičil in navedel, da prekrška ni zamolčal namenoma in je tako še pred zaključkom postopka dopolnil varnostni vprašalnik tudi s podatkom o tem prekršku. Glede na navedeno je štel, da je varnostni vprašalnik ustrezno dopolnjen, saj lahko stranka vse do odločitve organa svoje izjave lahko dopolnjuje, kar je tožnik v postopku tudi storil. Nobenega lažnega navajanje ni bilo. Toženka je v razgovoru tudi navedla, da bo v postopku zaslišala tri priče, ki bi lahko potrdile verodostojnost tožnikovih izjav in jih je tožnik navedel. Zatrdila je, da bo s temi pričami opravila razgovor do konca avgusta 2021. Tožnik je tudi soglašal z varnostnim preverjanem z poizvedovanjem in izpolnil dodatni vprašalnik za varnostno preverjanje. Tožnik meni, da bi toženka morala opraviti razgovore s predlaganimi pričami.

6. V nadaljevanju tožbe tožnik ugovarja, da ga je uradna oseba A. A. večino časa v razgovoru za varnostno preverjanje spraševala glede kazenske ovadbe, podane s strani Policijske uprave Novo mesto Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanje nasilja v družini, kljub temu, da je bila v tej zadevi že izdana pravnomočna zavrnilna sodba, o čemer jo je tožnik tudi seznanil. Meni, da je zaupanja vredna oseba. V času COVID situacije je odigral pomembno vlogo pri pripravi krizne zakonodaje, pred tem pa tudi pri pripravi drugih predlogov zakonov. Vodstvo ministrstva in nadrejeni tožniku zaupajo. V potrditev navedenega predlaga naj sodišče zasliši nekdanjo ministrico MKGP B. B. in ministra C. C. Navedeni priči bosta lahko potrdili, da je tožnik zaupanja vredna oseba, verodostojen, zanesljiv in lojalen pri obravnavi občutljivih vsebin z delovnega področja MKGP. Da je tožnik zaupanja vredna oseba izhaja tudi iz zahtevnosti delovnega mesta, saj je vodja Sektorja za pravno sistemske zadeve na MKGP ter avtor več strokovnih in znanstvenih člankov. Sodišču predlaga, da pridobi izpis iz kazenskih evidenc in samo preveri trenutno stanje glede prekrškov. Pri presoji naj sodišče upošteva načelo sorazmernosti in dejstvo, da gre za dovoljenje za dostop do tajnih podatkov z oznako "ZAUPNO". Sodišču predlaga zaslišanje uradne osebe, ki je vodila postopek A. A. ter tudi svoje zaslišanje. Primarno sodišču predlaga, da samo odloči o zadevi tako, da izda dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO", saj po mnenju tožnika narava stvari to dopušča, pa tudi podatki in dokazila dajejo zanesljivo podlago za to. Podrejeno pa predlaga, naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi, kjer naj zasliši vse predlagane oseba izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek prvostopenjskemu organu, ki mora o zadevi odločiti v roku v 30 dni. V vsakem primeru naj sodišče tožniku tudi prisodi povrnitev stroškov postopka. Zahteva pa tudi javno opravičilo uradne osebe, ki je vodila postopek zaradi neetičnega postopanja v predmetni zadevi.

7. Toženka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obrazložitev odločb prvostopenjskega in pritožbenega organa ter sodišču predlaga naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Prvenstveno ugovarja, da je tožba vložena prepozno in sodišču predlaga, naj jo zavrže. Tožnik v tožbi zatrjuje, da je izpodbijana odločba slabo obrazložena in premalo konkretizirana, da iz nje ne izhajajo odločilni razlogi za presojo posameznih dokazov, zatrjuje napake pri vabilu, saj naj bi bil vabljen na razgovor glede dostopa do tajnih podatkov stopnje "TAJNO" in ne "ZAUPNO", zatrjuje pa tudi nepravilno posredovanje drugega vabila po e-pošti namesto po ZUP. Glede katere stopnje tajnosti poteka varnostno preverjanje tožnika po mnenju toženke pisna pomota na vabilu ni imela negativnih posledic. Tožnik je 16. 7. 2021 iz elektronskega naslova D. na svoj službeni elektronski naslov E. prejel novo vabilo 0220-745/2021/22 (144-07) z dne 16. 7. 2021 v katerem je popravljena stopnja tajnosti v "ZAUPNO". Tožnik sam je predlagal uradni osebi, da naj zaradi časovne stiske novo vabilo posreduje na elektronski naslov E. Na tožnikov predlog je bilo dogovorjeno, da se razgovor opravi 26. 7. 2021 ob 7.30 uri. Na temu razgovoru je bila prisotna tudi javna uslužbenka Sektorja za tajne podatke, F. F., kar je razvidno iz zapisnika, na katerega tožnik ni imel pripomb. Toženka prereka navedbe tožnika o pomanjkljivosti izpodbijane odločbe, ki so pavšalne, neutemeljene in nedokazane. Izpodbijana odločba ima vse elemente iz tretjega odstavka 210. člena ZUP.

8. Namen varnostnega preverjanja je ugotoviti ali je preverjana oseba oz. prosilec za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov verodostojna, lojalna in zaupanja vredna oseba ter, ali pri njej obstajajo varnostna tveganja oz. varnostni zadržki kot jih določa 27. člen ZTP. V prvem odstavku 27. člena ZTP so opredeljeni obligatorni varnostni zadržki. Ob ugotovitvi obstoja teh zadržkov je toženka dolžna izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zavrniti. V drugem odstavku 27. člena ZTP je upravnemu organu podeljen prosti preudarek, da lahko izdajo dovoljenja zavrne, če ugotovitvi obstoj varnostnih zadržkov. V 4. točki drugega odstavka 27. člena ZTP je zakonodajalec upravnemu organu podelil možnost odločanja že na podlagi verjetnosti, saj je za ugotovitev obstoja varnostnega zadržka dovolj že obstoj utemeljenega dvoma v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov. Varnostni zadržki so na podlagi določb 11. točke 2. člena ZTP tiste ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov. Tožnik je v Osnovnem vprašalniku" za dostop do tajnih podatkov, Obrazec VP-3 v rubriki 12.3 na vprašanje: "Ali ste storili prekršek in ste bili zaradi tega obravnavani pri prekrškovnem organu?" odgovoril pritrdilno ter navedel dva prekrška in sicer: prekršek iz leta 2020 zaradi poteka časa parkiranja v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) ter prometni prekršek iz leta 2021. Toženka je navedbe preverila v uradnih policijskih evidenc (FIO) dne 23. 6. 2021 in ugotovila, da je tožnik 11. 6. 2021 ob 00.45 uri storil prometni prekršek in kršil 105. člen Zakona o pravilih cestnega prometa prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola in da je bila zoper tožnika v letu 2019 podana kazenska ovadba s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika, ki se kaznuje z zaporom do petih let. Iz Potrdila Ministrstvu za pravosodje z dne 28. 6. 2021 izhaja, da so bile tožniku izrečene sankcije za prekrške, ki do 28. 6. 2021 še niso bile izbrisane. Dne 3. 7. 2018 je bila izdana sodba Okrajnega sodišča Novo mesto PR-118/2018, pravnomočna 17. 8. 2018, s katero je bila tožniku naložena enotna globa v višini 1.400 EUR in 18. kazenskih točk B - kategorije, za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter 300 EUR globe zaradi prekrška po devetnajstem odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, oz. skupna globa v višini 1.700 EUR. Tožnik ni po resnici navedel podatkov, saj mu je bila leta 2018 izrečena maksimalna sankcija zaradi vožnje pod vplivom alkohola, v osnovnem vprašalniku pa ni navedel, da ima v uradnih evidencah vpisan ta prekršek. Tožnik tudi ni odkrito odgovoril na vprašanje v Osnovnem vprašalniku v rubriki 12 Neizbrisane pravnomočne obsodbe. Neutemeljene so tožnikove trditve, da ni vedel, da sodba Okrajnega sodišča Novo mesto PR-118/2018 še ni izbrisana. Tožnik je prejel jasna navodila kaj mora v Osnovni vprašalnik navesti in je tudi podpisal izjavo, da je seznanjen z ZTP in podzakonskimi predpisi. Ker tožnik vseh prekrškov ni navedel v Osnovnem vprašalniku oz. jih ni pojasnil na stani 16 Osnovnega vprašalnika, je bil s tem utemeljeno podan varnostni zadržek iz prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP in sicer lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje oziroma iz četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP in sicer druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljen dvom v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov. Tožnik bi moral na strani 16 Osnovnega vprašalnika navesti tudi podano kazensko ovadbo s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, po prvem odstavku 191. člena Kazenski zakonik ter napisati, da je sodišče obtožbo zavrnilo. Na razgovoru z uradno osebo 26. 7. 2021 je tožnik ponovno navedel le oba prekrška iz Osnovnega vprašalnika.

9. Toženka meni, da tožnik namenoma ni navedel sodbe Okrajnega sodišča Novo mesto PR-118/2018, saj jo je navedel šele, ko je bil soočen z dejstvom, da uradna oseba, ki je vodila postopek, ta podatek že poseduje. Tožnik tudi ni navedel, da je bila zoper njega v letu 2019 podana kazenska ovadba s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, po prvem odstavku 191. člena KZ. V zvezi z navedbami tožnika, da ni vedel na pamet kaj je vpisano v njegovi evidenci pa toženka navaja, da je imel vse možnost pridobiti te podatke. Obsodilna sodba, ne glede na čas njenega datiranja in ne glede na dejanje, za katero je bila posamezniku izrečena, ni nekaj, kar bi bilo popolnoma vsakdanje in skladno z vsemi pravili družbenih norm oziroma vsakodnevna praksa. Po mnenju toženke opisano prikrivanje podatkov predstavlja resno tveganje pri obravnavi tajnih podatkov oz. takšno ravnanje vzbuja utemeljen dvom v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov ter, da tožnik ni zaupanja vredna oseba z vidika varne obravnave tajnih podatkov. Imetnik dovoljenja za dostop do tajnih podatkov mora biti zaupanja vredna oseba, katere ravnanja predstavljajo visoko stopnjo integritete ter verodostojnosti. Oseba, ki je vodila postopek, je tožnika na razgovoru prosila naj se opredeli glede predhodno navedene kazenske ovadbe zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini in s tem dala tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne. Toženka prereka tožnikove navedbe, naj bi se uradna oseba, ki je postopek vodila, obnašla neetično. Tožnik na vedenje uradne osebe, ki je vodila postopek ni imel nobene pripombe na zapisnik, kar je mogoče razbrati iz zapisnika. V zvezi z navedbami tožnika, da bi toženka morala upoštevati, da se človek lahko tudi zmoti in dejansko stanje preveriti v nadaljevanju postopka z zaslišanjem prič, za kar je tožnik tudi dal soglasje, toženka pojasnjuje, da sta bila tožniku na razgovoru dana v izpolnitev "Dodatni varnostni vprašalnik za varnostno preverjanje", Obrazec - VP-5 in "Soglasje za varnostno preverjanje z varnostnim poizvedovanjem", Obrazec-VP. Uradna oseba je dala tožniku možnost, da navede 3 priče, ki bi lahko potrdile resničnost njegovih navedb. S tem v zvezi se sklicuje na določbe 181. člena do 187. člena ZUP. Za presojo dokazov velja načelo proste presoje dokazov, upoštevaje 10. člen in 165. člen ZUP. Toženka je ugotovila, da pričanje predlaganih oseb ne bi bistveno vplivalo na končno odločitev oz. te priče s svojimi izjavami ne bi mogle bistveno razjasniti okoliščin, zakaj je tožnik določena dejstva v osnovnih vprašalnikih zatajil. Gre za take vrste okoliščin, ki jih priče ne morejo poznati. Ali se je tožnik zmotil ali zavestno zamolčal podatke, priče ne bi mogle izpovedati. Pri presoji je toženka upoštevala v 14. členu ZUP zapisano načelo ekonomičnosti postopka. Tožnik predlaga zaslišanje nekdanje ministrice B. B. in ministra C. C. z obrazložitvijo, da bosta potrdila, da je tožnik zaupanja vredna oseba, verodostojen, zanesljiv in lojalen pri obravnavi občutljivih vsebin z delovnega področja MKGP. Toženka predlaganim zaslišanjem nasprotuje, saj je ugotavljanje verodostojnosti, zanesljivosti in lojalnosti predmet celovitega postopka po ZTP in ga ne more nadomestiti zaslišanja prič. Tožnikov zahtevek, naj se mu uradna oseba, ki je vodila postopek opraviči, je v nasprotju z določbo prvega odstavka 116. člena ZUP in je tudi neupravičen. Upravno sodišče RS pa tudi sicer glede na 13. člen ZUS-1 ni pristojno za odločanje o njem. Glede svojih navedb v odgovoru na tožbo toženka predlaga sodišču, da naj kot priči zasliši A. A. in F. F. ter vpogleda v listine, ki jih navaja v odgovoru na tožbo.

10. Tožba je utemeljena.

11. Sodišče se najprej opredeljuje do toženkinega predloga, da naj tožbo kot prepozno zavrže, ker je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 6. 8. 2021. Trideset-dnevni zakonski prekluzivni rok za vložitev tožbe se je po mnenju toženke iztekel 5. 9. 2021, iz žiga Upravnega sodišča RS pa izhaja, da je bila tožba na sodišče vložena 15. 9. 2021. Po presoji sodišča predmetna tožba ni bila vložena prepozno, kot to meni toženka. Na podlagi prvega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v času od 15. julija do 15. avgusta sodišča ne poslujejo. V tem času procesni roki ne tečejo (tudi procesni rok za vložitev tožbe ne teče). V konkretnem primeru tudi ne gre za nujno zadevo po samem zakonu ali po določbi drugega odstavka 83. člena ZS. Na podlagi prvega odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) začne rok za vložitev tožbe teči z vročitvijo upravnega akta, v danem primeru je to 6. 8. 2021, kar med strankama ni sporno. V času sodnih počitnic od 15. 7. do 15. 8. 2021 rok za vložitev tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 83. člena ZS ni tekel in je pričel teči 16. 8. 2021. Zakonsko določen rok 30 dni za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1, ki je pričel teči 16. 8. 2021, se je iztekel 14. 9. 2021. Iz žiga, s katerim Upravno sodišče potrjuje prejem tožbe, je razvidno, da je bila predmetna tožba prejeta po pošti 15. 9. 2021, na recepciji sodišča pa 13. 9. 2021, kar pa je glede na predhodno navedeno po presoji sodišča pravočasno.

12. Sodišče je na podlagi 23.a člena ZTP v okviru tožbenih ugovorov tožnika kot preverjane osebe presojalo ali je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

13. Med strankama je v obravnavani zadevi sporno ali je toženka pravilno in zakonito odločila, da tožniku ne izda dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO", ker je ugotovila, da je pri tožniku podan varnostni zadržek iz prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP oziroma iz četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, za kar se sklicuje tudi na enajsto točko 2. člena ZTP. Tožnik se s to ugotovitvijo ne strinja in meni, da varnostni zadržek ni izkazan, saj v varnostnem vprašalniku ni navajal lažnih podatkov. Meni tudi, da je verodostojna in zanesljiva oz. zaupanja vredna oseba. Toženki očita, da ni upoštevala dejstva, da je zaprosil za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov z oznako "ZAUPNO", kar je nižja stopnja tajnosti.

14. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev toženke, da je tožnik v Osnovnem vprašalniku za dostop do tajnih podatkov v rubriki 12.3 na vprašanje: "Ali ste storili prekršek in ste bili zaradi tega obravnavani pri prekrškovnem organu?" odgovoril pritrdilno ter navedel dva prekrška in sicer: prekršek iz leta 2020 zaradi poteka časa parkiranja v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju MOL) ter prometni prekršek iz leta 2021. Toženka pa je ugotovila, da je tožnik 11. 6. 2021 ob 00.45 uri storil tudi prometni prekršek in kršil 105. člen Zakona o pravilih cestnega prometa prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola in da je bila zoper tožnika v letu 2019 podana kazenska ovadba s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika. S sodbo Okrajnega sodišča Novo mesto PR-118/2018, pravnomočno 17. 8. 2018 je bila tožniku naložena enotna globa v višini 1.400 EUR in 18. kazenskih točk za prekršek po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ter 300 EUR globe zaradi prekrška po devetnajstem odstavku 30. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, oz. skupna globa v višini 1.700 EUR. Toženka meni, da tožnik ni po resnici navedel podatkov v Osnovnem vprašalniku (prva alineja prvega odstavka 27. člena ZTP). Sum obstoja varnostnega zadržka pa se je pri toženki vzpostavil zaradi okoliščin, navedenih na strani 4 obrazložitve izpodbijane odločbe in sicer: tožnikove vožnje pod vplivom alkohola 11. 6. 2021; lažne navedbe podatkov v varnostnem vprašalniku, ugotovljene s pridobitvijo podatkov iz policijskih in prekrškovnih evidenc ter, ker je tožnik zamolčal in ni navedel sodbe sodišča Novo mesto zaradi prekrška zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zaradi katerega se mu je določila najvišja možna kazen, čeprav jo je kasneje v razgovoru s toženko priznal ter kot razlog, da je v "Osnovnem vprašalniku za varnostno preverjanje", v rubriki 12.3 ni navedel povedal, da je menil, da je iz evidence že izbrisana; podane kazenske ovadbe zoper tožnika s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem, zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini.

15. Toženka je svojo odločitev oprla na dve pravni podlagi in sicer na prvo alinejo prvega odstavka 27. člena ZTP, na podlagi katere upravni organ mora zavrniti izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov (gre za obligatorno določbo) oziroma na pravno podlago četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, na podlagi katere upravni organ lahko izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zavrne (fakultativna določba). Kot pravno podlago za izpodbijano odločitev toženka na strani 1 obrazložitve izpodbijane odločbe navaja, da je "podan varnostni zadržek iz prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP lažne navedbe podatkov preverjane osebe v varnostnem vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje oziroma iz četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, druge ugotovitve varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov." V nadaljevanju toženka navaja "Varnostni zadržki so, na podlagi določb enajste alineje 2. člena ZTP, tiste ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja, da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe za obravnavanje in varovanje tajnih podatkov." Iz predhodno navedene pravne podlage izhaja, da je za subsumpcijo konkretnega primera pod predhodno navedeni zakonski normi potrebno ugotoviti naslednja relevantna dejstva: ali gre za lažne navedbe podatkov tožnika v varnostnem vprašalniku ali v razgovoru. Nadalje je glede na drugo navedeno pravno podlago potrebno ugotoviti tudi dejstva, zaradi katerih po mnenju upravnega organa obstaja utemeljen dvom v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavo tajnih podatkov, pri čemer gre v skladu z jezikovno in namensko razlago za kumulativno navedbo.

16. Glede varnostnega zadržka iz prve alineje prvega odstavka 27. člena ZTP tožnik navaja, da varnostni zadržek ni izkazan, saj v varnostnem vprašalniku ni navajal lažnih podatkov, kar utemelji. Glede drugih ugotovitev varnostnega preverjanja iz četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP pa tožnik navaja, da je verodostojna in zanesljiva oz. zaupanja vredna oseba, kar utemelji. Glede na navedeno je dejansko stanje v predmetni zadevi sporno. Gre za dejstva, ki so po presoji sodišča glede na pravno podlago na katero je toženka oprla svojo odločitev, relevantna. Dejstva pa se v upravnem postopku dokazujejo z dokazi.

17. Po presoji sodišča toženka zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov stopnje tajnosti "ZAUPNO" na podlagi četrte alineje drugega odstavka 27. člena ZTP, ki jo je tudi navedla kot pravno podlago za odločitev, ni utemeljila. Toženka ni izvedla subsumpcije konkretno ugotovljenega dejanskega stanja v zadevi pod navedeno abstraktno pravno normo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč ne izhajajo okoliščine, na podlagi katerih bi toženka utemeljila, da na tožnikovi strani "obstaja utemeljen dvom v tožnikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavo tajnih podatkov". Po presoji sodišča tožnik v tožbi utemeljeno ugovarja, da toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ne navaja drugih ugotovitev varnostnega preverjanja, ki vzbujajo utemeljene dvome v posameznikovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost za varno obravnavanje tajnih podatkov, zato je v tem delu obrazložitev pomanjkljiva. Tudi sodišče sodi, da je v navedenem delu izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena, zaradi česar je ni možno preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 123. člena ZUP.

18. Med strankama ni sporno, da je toženka na podlagi določbe 22.b člena ZTP v dokaznem postopku opravila varnostno poizvedovanje s katerim je tožnik pisno soglašal 26. 7. 2021. Na podlagi 22.d člena ZTP se varnostno poizvedovanje opravi tako, da pristojni organ opravi razgovor z osebami, ki jih je v prvem delu dodatnega vprašalnika navedla preverjana oseba in ki lahko potrdijo podatke, navedene v vprašalnikih.

19. Tožnik je varnostno preverjanje opravljal 15. 6. 2021 in ni izpolnil rubrike "13 Tekoći kazenski postopki" v Osnovnem vprašalniku za varnostno preverjanje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da bi po mnenju toženke tožnik moral v Osnovnem vprašalniku navesti tudi podano kazensko ovadbo s strani Policijske uprave Novo mesto, PP Sevnica na Okrožno državno tožilstvo v Krškem zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini, po prvem odstavku 191. člena Kazenski zakonik ter napisati, da je sodišče obtožbo zavrnilo. Ker je v navedeni zadevi Okrožno sodišče v Krškem s sodbo II K 52411/2019 dne 1. 6. 2021 obtožbo zoper tožnika zavrnilo, kar med strankama ni sporno, je bil kazenski postopek pravnomočno zaključen, navedena zadeva ni več "Tekoči kazenski postopek". Na strani 4 obrazložitve izpodbijane odločbe je toženka kot enega izmed razlogov za sum obstoja varnostnega zadržka pod tretjo alinejo navedla tudi citirano kazensko ovadbo nato pa v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijane odločbe na strani 4 navedla, da je bila "sodba sodišča v Novem Mestu zavrnjena" (pravilno obtožba zoper tožnika s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem v Krškem zavrnjena op. sod.), zato je upravni organ pri svoji odločitvi ni upošteval, kar predstavlja notranje neskladje obrazložitve izpodbijane odločbe. Posledično izpodbijana odločba ne izpolnjuje standarda notranje skladne obrazložitve in ne zadostuje pogojem iz določbe 214. člena ZUP.

20. Iz strani 4 in 5 obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja navedba, da se je toženke odločila, da v okviru postopka varnostnega poizvedovanja ne opravi dodatnih razgovorov s pričami, ki jih je v Obrazcu VP-5 "Dodatni vprašalnik za varnostno preverjanje" navedel tožnik. Po mnenju toženke izpoved prič glede utemeljenosti suma lažne navedbe v varnostni vprašalnik ne bi pripomogla k razjasnitvi okoliščin ali gre za lažno navedbo oziroma predlagane priče ne bi mogle vedeti, zakaj tožnik pravnomočne sodbe sodišča v Novem mestu z dne 17. 8. 2018 ni navedel v varnostnem vprašalniku." Takšna zavrnitev dokaznega predloga zaslišanja prič pa po presoji sodišča predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dopustna. Upravni organ se ne sme v naprej opredeljevati do predlaganih dokazov še preden so bili ti izvedeni. Vnaprejšnjo dokazno oceno je mogoče sprejeti le, kolikor upravni organ izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev, izhajajoč iz predpostavke, da bi ta dokaz uspel dokazati zatrjevano dejstvo. Torej le, če upravni organ argumentira, da četudi bi se kot resnično potrdilo tisto, kar stranka s predlogom želi dokazati, to ne bi moglo vplivati na odločitev, kar v bistvu pomeni, da gre za nerelevanten dokaz. Tožnik je dokazni predlog za zaslišanje prič podal, da bi dokazal, da v varnostnem vprašalniku ni navajal lažnih podatkov ter da je verodostojna in zanesljiva oz. zaupanja vredna oseba, kar pa so vsekakor relevantna dejstva za odločitev v konkretnem primeru. Upravnemu organu ni potrebno izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Tožnik pa s predlaganimi dokaznimi sredstvi ni dokazoval dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva. V vsakem primeru pa se mora upravni organ do predlaganih dokazov stranke konkretno opredeliti. Ȍe jih zavrne, mora biti zavrnitev dokaznega predloga konkretno obrazložena in ne sme ostati zgolj na abstraktni ravni in tudi ne sme iti za vnaprejšnjo dokazno oceno, saj je sicer stranki onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva. Stranki mora biti v postopku zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, kot tudi možnost, da se izjavi o navedbah upravnega organa ter o rezultatih dokazovanja. Ko stranka v postopku predlaga izvedbo dokazov in ko utemelji obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje, je upravni organ dolžan predlagani dokaz izvesti in ne sme že vnaprej zavrniti dokaznih predlogov. Upravni organ mora o tem, katera dejstva šteje za dokazana, odločiti po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka, kar mora izhajati tudi iz obrazložitve upravnega akta.

21. Po presoji sodišča bi morala toženka izvesti ugotovitveni postopek in konkretno ugotoviti vsa relevantna dejstva, ob upoštevanju določb ZTP in vseh načel upravnega postopka (7. člen in 9. člen ZUP). V navedenem obsegu bi zato morala tožniku omogočiti dokazovanje z uporabo vseh dokaznih sredstev in jih tudi konkretno dokazno presoditi, kar mora izhajati iz obrazložitve upravnega akta. Stranka ima pravico biti subjekt in ne zgolj objekt upravnega postopka, zato ima pravico, da se tega postopka aktivno udeležuje in v njem varuje svoje pravice in pravne interese. Pri tem mora upravni organ spoštovati tudi vsa pravila upravnega postopka glede vabljenja stranke. Glede na navedeno je bil v predmetni zadevi dokazni postopek bistveno pomanjkljiv, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Podana je bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj stranki v postopku ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker so bila po povedanem v obravnavanem primeru absolutno bistveno kršena pravila postopka, je posledično tudi dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Izpodbijana odločba je pomanjkljivo obrazložena do takšne mere, da ne omogoča preizkusa, kar utemeljeno graja tudi tožnik v tožbi in kar prav tako predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s točko 2 prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

22. Ker na podlagi dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, sodišče ne more samo rešiti spora, saj so relevantna dejstva nepopolno ugotovljena in predlagani dokazi tožnika niso bili dokazno presojeni in ker je potrebno dejansko stanje ugotoviti v upravnem postopku, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo na podlagi četrtega in petega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem naj toženka očitane kršitve določb postopka odpravi pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča glede postopka.

23. Tožnik je sicer primarno predlagal izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije oziroma, da sodišče v zadevi samo odloči, vendar sodišče na takšno tožnikovo zahtevo ni vezano.1 Sodišče v zadevi ni odločalo meritorno (65. člen ZUS-1), kot je to predlagal tožnik, saj za meritorno odločitev v obravnavani zadevi ni bilo podanih pogojev.

24. V ponovnem postopku naj toženka dopolni ugotovitveni postopek in očitane kršitve določb postopka odpravi ter v zadevi ponovno odloči. V ugotovitvenem postopku naj ugotovi konkretno vsa relevantna dejstva v zadevi. Po izvedenem ugotovitvenem postopku naj v zadevi ponovno odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka in izda upravni akt, ki bo vseboval vse sestavine upravne odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP, z obrazložitvijo, ki bo omogočala preizkus.

25. Ker je bilo potrebno tožbi ugoditi že zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb postopka se sodišče do ostalih tožbenih ugovorov ni opredeljevalo.

26. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec (prva alineja drugega odstavka 59. žlena ZUS-1).

27. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožniku, če je bila zadeva rešena brez glavne obravnave in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena OZ). Plačana sodna taksa za postopek bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/C taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Prim. Dobravec Jalen, Mira, et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, 2019, str. 269.