Jedro

Pravica do povrnitve škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu oziroma preiskovalnemu zaporu po 513. členu ZKP-60 je vezana na končni izid zadeve in ne more biti odvisna od tega, ali je bil pripor oziroma preiskovalni zapor odrejen zakonito ali nezakonito. Podlaga za povrnitev škode je pravnomočna oprostilna sodba, neglede iz katerega razloga je bila izrečena.

Izrek

Zahtevi državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu je s sklepom z dne 23.07.1962 na podlagi določb 75. člena Zakona o vojaških sodiščih (ZVS) in 513. člena Zakonika o kazenskem postopku (ZKP-60) zavrnilo zahtevo obt. Ž.P. za povrnitev škode, nastale zaradi nezakonitega pridržanja v priporu in preiskovalnem zaporu. Obt. Ž.P. je bil s sodbo Vojaškega sodišča v Beogradu z dne 07.03.1961 v zvezi s sodbo Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 14.11.1961 oproščen obtožbe za kazniva dejanja po 1. in 2. odstavku 118. člena in 174. členu KZJ.

Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. je vložil zoper navedeni pravnomočni sklep zahtevo za varstvo zakonitosti. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije pravnomočni sklep Vrhovnega vojaškega sodišča v Beogradu z dne 23.07.1962 razveljavi, ker je bil kršen zakon, in sicer določbe 513. člena v zvezi s 506. členom ZKP-60. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu je v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, s katerim je zavrnilo zahtevo obt. Ž.P. za povrnitev škode zaradi nezakonitega pridržanja v priporu in preiskovalnem zaporu, zavzelo stališče, da ni zakonite podlage za takšen zahtevek.

Sklicevalo se je na določbo 513. člena takrat veljavnega Zakonika o kazenskem postopku (ZKP, Uradni list FLRJ, št. 5 z dne 03.02.1960), po kateri se določbe XXXII. poglavja, ki urejajo postopek za povrnitev škode neupravičeno obsojenim, uporabljajo smiselno tudi v postopku za povrnitev škode tistemu, ki je bil nezakonito pridržan v priporu ali preiskovalnem zaporu. Ugotovilo je, da je iz kazenske zadeve Ž.P. razvidno, da so vsi sklepi o priporu oz. preiskovalnem zaporu sprejeti na zakonskih podlagah, in to na podlagi 182. in 109. člena ZKP-60. Na podlagi izpovedb prič in drugih okoliščin so obstajali razlogi za sum, da je imenovani storil kazniva dejanja, ki so mu bila očitana. Zavzelo je stališče, da sklepi o odreditvi pripora oz. preiskovalnega zapora niso bili nezakoniti samo zato, ker je bila izrečena oprostilna sodba zaradi pomanjkanja dokazov.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno napada takšno odločitev z razlogi, ki jim je mogoče v celoti pritrditi. Po določbi 1. odstavka 506. člena ZKP-60 je tisti, ki je bil v kazenskem postopku neupravičeno obsojen za kaznivo dejanje, smel zahtevati, da mu država povrne premoženjsko škodo, ki jo je utrpel zaradi obsodbe. Po 2. točki 2. odstavka istega člena se je štelo, da je šlo za neupravičeno obsodbo v vseh primerih, kadar je bil pravnomočno obsojeni pozneje s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba s pravnomočno sodbo zavrnjena. 513. člen ZKP-60 pa je določal, da se določbe postopka za povrnitev škode neupravičeno obsojenim uporabljajo smiselno tudi v postopku za povrnitev škode tistemu, ki je bil nezakonito pridržan v priporu ali preiskovalnem zaporu.

Po oceni Vrhovnega sodišča je pravna razlaga, ki jo je v zvezi s to določbo v izpodbijanem pravnomočnem sklepu sprejelo Vrhovno vojaško sodišče, nepravilna. Pravica do povrnitve škode je vsekakor vezana na končni izid zadeve in ne more biti odvisna od tega, ali je bil pripor oziroma preiskovalni zapor odrejen zakonito ali nezakonito. Podlaga za povrnitev škode je pravnomočna oprostilna sodba, pri čemer ni odločilno, iz katerega razloga je bila izrečena. To namreč pomeni, da je zoper prizadetega neupravičeno tekel kazenski postopek in da v posledici tega odvzem prostosti ni bil upravičen in tudi ne zakonit. Zato določbo 513. člena ZKP-60 ni mogoče razlagati na način, ki je razviden iz pravnomočnega sklepa in ki ne upošteva izrečene oprostilne sodbe.

Ž.P. je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe. Zato po določbah 513. člena in 1. odstavka 506. člena ZKP-60 ni bilo podlage za zavrnitev njegove zahteve za povrnitev škode. Z odločitvijo, s katero je Vrhovno vojaško sodišče v Beogradu zavrnilo zahtevo Ž.P. za povrnitev škode, je kršilo zakon, in sicer določbe 513. člena v zvezi s 506. členom ZKP-60. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ugotovilo, da je zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti utemeljena. Zato je razveljavilo izpodbijani pravnomočni sklep (1. odstavek 426. člena ZKP).