Jedro

Za presojo v tem primeru ni pravno odločilno, zakaj prireditelj zaradi odstopa (bojkota) dirkalnikov ni uvedel disciplinskega postopka ali morda prekinil ali storniral tekmovanja. Za prireditelja igre na srečo (toženo stranko) je bil glede na objavo rezultatov dogodek regularen, zaradi česar je morala ob uspešni tožnikovi stavi poravnati zavezo, sprejeto v skladu z lastnimi Pravili. Stave sodijo med tvegane pogodbe, pogodbe na srečo, pri katerih je možnost ugovorov izpolnitve zelo zožena (peti odstavek 118. člena OZ). Nepredvidljivi dogodki so bistvo stave, zaradi česar tožena stranka tudi zato nenavadnega dogajanja na dirki zaradi problemov s pnevmatikami ne more šteti za podlago odklonitve izplačila sprejete stave. Vrednosti izpolnitve zaradi njene negotovosti ni mogoče vnaprej oceniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki plačati stroške revizijskega postopka v znesku 646,09 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 5.993.347 SIT (sedaj 25.009,79 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2005 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške. Dolžni znesek predstavlja dobitek v igri na srečo, ko je tožnik pravilno stavil na rezultate športnega tekmovanja FIA v Formuli 1 za veliko nagrado ZDA v I. dne 19. 6. 2005. 2. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče odločitev spremeni z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po mnenju revizije so pravila igre na srečo „Prve stave“ tožene stranke zmotno in pomanjkljivo uporabljena. Ne gre le za uporabo 15. člena Pravil, temveč tudi 1., 4., prvega odstavka 6. člena in predvsem 5. člena. Vsem stavam je skupno, da se nanašajo na dogodek, ki je športno tekmovanje, torej na izid v športnem tekmovanju in na udeležence dogodka. Ponovno poudarja, da se 14 voznikov dirkalnih avtomobilov, za katere je bilo v prvi razglasitvi rezultatov označeno, da niso bili uvrščeni, sploh ni pojavilo na startu. Športnega tekmovanja, za katerega je toženka sprejemala stave, se torej niso udeležili. Odstopili so že pred začetkom tekmovanja. Tožnik torej ne more zahtevati izplačila stav. Ne glede na prvo uradno razglasitev rezultatov se razumevanje tveganosti konkretne igre na srečo ne more razširiti preko izidov športnega tekmovanja. Zmotno so bila uporablja tudi Športna pravila za tekmovanje v Formuli 1. Po določbi šestega odstavka 137. točke teh pravil, veljavnih v času stave, vozila sicer začnejo s krogom za ogrevanje, vendar se po prevoženju tega kroga ustavijo na startnih mestih s prižganimi motorji (prvi odstavek 139. točke). Dirka se nato začne z ugasnitvijo vseh rdečih luči. Šele krogu za ogrevanje sledi start dirke. Dirka Formule 1 je hitrostna dirka, v kateri prireditelj meri čas tekmovalcev. Vendar pa se hitrost začne meriti šele ob startu, ne pa že v ogrevalnem krogu. 14 voznikov, ki so bili prijavljeni za dirko, je po zaključku ogrevalnega kroga odpeljalo dirkalnike v bokse in se dirke niso udeležili. Zato je napačno pravno sklepanje, da so na tekmi sicer sodelovali, vendar niso bili uvrščeni. Na dirki namreč sploh niso sodelovali, saj so odstopili pred njenim začetkom. Za stavne namene je odločilno sodelovanje pri dogodku, torej v dirki. Na stavo ne more vplivati objava rezultatov, v katerih so bili upoštevani navedeni vozniki kot neuvrščeni. To je le stvar prireditelja dirke. Odločilno dejstvo je torej sodelovanje na dirki. V tej smeri je v postopku prišlo do relativne bistvene procesne kršitve, ker ni bilo dopuščeno toženi stranki, da bi dokazovala, kaj se je na dirki sploh dogajalo (prvi odstavek 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 213. člena ZPP). Pri tem pa je tožena stranka oskrbela prevod predlaganih listinskih dokazov v slovenščino. Sicer pa iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče ugotoviti, kateri dokazi so bili upoštevani in kateri ne.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS in tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Dokazovanje obsega dejstva, ki so pomembna za odločbo (prvi odstavek 8. člena ZPP). V obširnih razlogih sodbe sodišča prve stopnje – sodišča druge stopnje jih je povzelo in se z njimi strinjalo – so pomembna dejstva podlaga za pravno presojo. V tem okviru so bila upoštevana relevantna dejstva, ki se nanašajo na uporabo Pravil igre na srečo tožene stranke, imenovanih Prve stave ter Športnih pravil Formule 1 za leto 2005. Vendar pa se je dokazovanje omejilo na okoliščine poteka dirke v Indianapolisu, na uradno objavo rezultatov dirke in s tem v zvezi, glede na obseg in vsebino tožnikove stave, na stek okoliščin, ki utemeljujejo izplačilo dobitka zaradi pravilne stave. Razlogov za bojkot 14 tekmovalcev dirke (domnevno zaradi neustreznih pnevmatik na dirkalnikih), ki niso bili uvrščeni, sodišči druge in prve stopnje nista upoštevali v okviru pravno pomembnih okoliščin, pri čemer je sodišče prve stopnje to odločitev primerno obrazložilo. Ravnalo je torej v skladu z določbo drugega odstavka 213. člena ZPP in zato sodišču druge stopnje ni mogoče očitati relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker se je z odločitvijo sodišča prve stopnje strinjalo.

7. Po povedanem je dogajanje na dirki, kar revizija izpostavlja kot pomembno okoliščino, glede na uradne rezultate izida – le ti so lahko podlaga za uporabo Pravil tožene stranke – pravno podrejenega pomena. Očitek o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi ne drži. Osrednja točka odločitve je torej v odgovoru na vprašanje, ali nesodelovanje 14 dirkalnikov na nadaljnji dirki kljub prevoženemu ogrevalnemu krogu, v nasprotju z uradnim izidom tekmovanja in prirediteljevo uradno razglasitvijo rezultatov, daje toženi stranki upravičenje, da tožniku odkloni izplačilo stave. Gre torej za problem uporabe materialnega prava glede na ugotovljene odločilne dejanske okoliščine.

8. Razlagi 15. člena Pravil, kakor jo sprejema izpodbijana sodba, ni mogoče očitati nepravilnosti. V konkretnem primeru je v skladu s 6. členom Pravil tožena stranka kot prireditelj sprejela stavo na dogodek, opisan v rubriki 15. člena z oznako „tekmovanje s konji, psi, avtomobili, motorji, čolni in kolesi“. Revizija ima prav, da je dogodek, ki je predmet stave, izid v športnem tekmovanju (5. člen Pravil). Vendar pa se kot izid (rezultat dogodka – 15. člen) upošteva končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo. Ta uradna razglasitev je v obravnavanem primeru pravno pravilno presojena. Tekmovalci, ki so po ogrevalnem krogu odstopili, so v dogodku vendarle sodelovali, zaradi svojega ravnanja pa so bili v uradnem izidu objave rezultatov omenjeni, da se niso uvrstili. Izpodbijana sodba prav ugotavlja, da je tožnik „stavil na to, da posamezni tekmovalci ne bodo uvrščeni in ne, da tekme ne bodo končali in tudi ne na to, ali bodo tekmovalci diskvalificirani ali ne.“ Uradni rezultati prireditelja dirke FIA so jasni: ob koncu dirke je bilo 6 tekmovalcev uvrščenih, ostalih 14 pa neuvrščenih. To pa pomeni, da so vsi tekmovalci na dirki sodelovali, le da je večina ni zaključila. Če bi bilo drugače, bi pri neuvrščenih tekmovalcih v uradnem izidu ne bila zabeležena označba DNF („didn`t finish“ - ni zaključil, ni končal).

9. Revizija vsebinsko prikazuje, da bi prva uradna razglasitev mogla veljati le za 6 uvrščenih tekmovalcev, ki so dirko končali. Taka razlaga pa je v nasprotju s pravili, ki jo v 15. členu jasno zavezujejo. Končni vrstni red, določen s prvo uradno razglasitvijo, je podlaga za izplačilo stave. V drugem odstavku citiranega razdelka 15. člena Pravil je opisana natančnejša razlaga: tekmovalec je sodeloval v dogodku celo, če je odstopil v času dogodka. V tem okviru ne more biti dvoma, da izpeljava ogrevalnega kroga pomeni že sodelovanje v dogodku. Revizija se pri tem, da bi utemeljila nesodelovanje 14 tekmovalcev na dirki, sklicuje na Športna pravila F 1 za leto 2005 in pri tem citira njihova posamezna določila. Vendar pa se določili s točko 137. in 139. nahajata v sklopu poglavja „startni postopek“, ki vključuje tudi ogledni in ogrevalni krog (točke 134., 135. in 136). Prevoženje ogrevalnega kroga torej pomeni že sodelovanje na dirki in s tem izpolnitev pogoja iz 15. člena Pravil tožene stranke.

10. Za presojo v tem primeru ni pravno odločilno, zakaj prireditelj (FIA) zaradi odstopa (bojkota) dirkalnikov ni uvedel disciplinskega postopka ali morda prekinil ali storniral tekmovanja. Za prireditelja igre na srečo (toženo stranko) je bil glede na objavo rezultatov dogodek regularen, zaradi česar je morala ob uspešni tožnikovi stavi poravnati zavezo, sprejeto v skladu z lastnimi Pravili. Stave sodijo med tvegane pogodbe, pogodbe na srečo, pri katerih je možnost ugovorov izpolnitve zelo zožena (peti odstavek 118. člena OZ). Nepredvidljivi dogodki so bistvo stave, zaradi česar tožena stranka tudi zato nenavadnega dogajanja na dirki zaradi problemov s pnevmatikami ne more šteti za podlago odklonitve izplačila sprejete stave. Vrednosti izpolnitve zaradi njene negotovosti ni mogoče vnaprej oceniti. Ob izračunu vrednosti dobitka, ki ni predmet spora, je zato v izpodbijani sodbi sprejeta odločitev pravilna, to pa ima za posledico zavrnitev neutemeljene revizije (378. člen ZPP).

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbah 165. in 154. člena ZPP. Tožena stranka nosi stroške revizijskega postopka sama, ker z revizijo ni uspela, tožeči stranki pa mora povrniti njene stroške, ki jih je imela zaradi vložitve odgovora na revizijo. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z odvetniško tarifo.