Jedro

Za presojo pravne narave dokumenta so tako pravno relevantne izključno in samo okoliščine, ali je postopek nadzora končan ali ne ter v kateri fazi postopanja in odločanja se dokument nahaja; če je postopek nadzora zaključen in opravljena vsa procesna dejanja, sprejet končen zaključek in priporočila nadzornega odbora, gre po naravi za končen dokument, četudi bi ta imel kakršnekoli (vsebinske ali formalne) pomanjkljivosti. V posledici obrazloženega so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) v roku 15 dni plačati znesek 262,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2025 do plačila (I. točka izreka). V presežku za plačilo zakonskih zamudnih obresti za dne 31. 12. 2024 je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka), toženki pa je naložilo v roku 15 dni plačati tožniku stroške postopka v znesku 15,94 EUR (III. točka izreka).

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno, po pooblaščenki, pritožuje toženka, zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženka zatrjuje napačno razumevanje pojma "zaključen nadzor" in v zvezi s tem zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je toženka odzivno poročilo podala pravočasno, vendar ga nadzorni odbor ni obravnaval in ga ni vključil v končno poročilo. Zatrjuje tudi bistveno kršitev določb postopka, ker se izpodbijana sodba ni opredelila do odločilnih dejstev, ki izhajajo iz izvedenega dokaznega postopka, predvsem do tožnikovih lastnih priznanj, da odzivno poročilo ni bilo obravnavano in da se z njegovo vsebino niso seznanili. Prav tako ni jasnega odgovora, zakaj sodišče kljub ugotovljenemu neobravnavanju odzivnega poročila, šteje nadzor zakonito zaključen in kakšne pravdne posledice ima sploh neobravnavanje odzivnega poročila.

3.Tožnik je podal odgovor na pritožbo, s katerim se zavzema za njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti po 443. členu ZPP, saj vrednost spornega predmeta ne presega 2.000,00 EUR. Po 458. členu ZPP se sme sodba, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da sodišče druge stopnje relativnih procesnih kršitev postopka ne preverja, ter da zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni upošteven pritožbeni razlog,1 posledično je sodišče druge stopnje na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano.

7.Po določbi petega odstavka 458. člena ZPP o pritožbi zoper sodbo ali sklep v postopku v sporu majhne vrednosti odloči sodnik posameznik.

8.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti v pritožbi grajanih, niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, in da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

9.Pritožba neutemeljeno zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP, ki je podana, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek odločbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom odločbe, ali če odločba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna značilnost teh dejanskih stanov je, da odločbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tovrstnem preizkusu gre le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti odločbe in ne njenih razlogov, kar je vsebinski kriterij. Ta procesna kršitev bi bila podana le v primeru, če bi bila obrazložitev odločbe tako pomanjkljiva, da preizkus razumnosti sprejete odločitve ne bi bil mogoč. Toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi med seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje se je namreč obsežno opredelilo in navedlo razloge glede neobravnavanja odzivnega poročila skozi celotno obrazložitev (glej na primer 13., 14., 16., 19., 20. in 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da nobeden izmed očitkov, ki jih toženka v pritožbi izpostavlja, ne predstavlja omenjene kršitve. Odločba sodišča prve stopnje ima vse potrebne elemente, ki omogočajo njen preizkus, in v njej tudi ni nobenih pomanjkljivosti, ki bi sodile v katerega izmed zakonskih dejanskih stanov citirane točke. Prav tako razlogi sodbe niso sami s seboj v nasprotju, kot to napačno zatrjuje toženka v pritožbi. Navedena pritožbena zatrjevanja predstavljajo zgolj nestrinjanje z vsebinskimi zaključi sodišča prve stopnje, kar pa ne predstavlja absolutne bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10.Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo oziroma določbe Pravilnika o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov občine A. in Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine2 (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da so člani nadzornega odbora upravičeni do plačila za izvedbo nadzora po dokončnosti poročila, zato je v nadaljevanju ugotavljalo, ali je mogoče predmetno Končno poročilo o nadzoru šteti za dokončno. Nadalje je sodišče prve stopnje v 15. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno obrazložilo, da se kot poročilo nadzornega odbora štejeta osnutek poročila ter poročilo s priporočili in predlogi kot dokončni akt nadzornega odbora, kar je v skladu z 2. členom Pravilnika. Obor pošlje osnutek poročila v pregled nadzorovanemu organu, ki v roku, določenem v aktu občine, odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo), kot določa 11. člen Pravilnika. Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa odbor pripravi poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt odbora in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno, v skladu s prvim odstavkom 13. člena Pravilnika.

11.V predmetni zadevi nadzorni odbor ni obravnaval odzivnega poročila, saj ga je označil kot prepoznega, posledično pa je končno poročilo pripravil in poslal nadzorovani osebi brez odzivnega poročila, v čemer je bil postopek končan.

12.Sodišče prve stopnje je sicer v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe ugotovilo, da je bilo odzivno poročilo posredovano pravočasno. Vendar navedeno ne vpliva na dokončnost akta, saj je Končno poročilo mogoče šteti za dokončni akt tudi, če ne vključuje navedb iz odzivnega poročila, kot je to bilo v konkretnem primeru in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Sodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo tudi na dosedanjo sodno prakso,3 v skladu s katero gre po naravi za končen dokument, če je postopek nadzora zaključen in je sprejet končen zaključek s priporočili nadzornega odbora, dokument pa je podpisan in vročen nadzorovani osebi, četudi bi ta imel morda kakršnekoli pomanjkljivosti (vsebinske ali procesne), saj zoper poročilo nadzornega odbora občine ni sodnega varstva.4 Za presojo pravne narave dokumenta so tako pravno relevantne izključno in samo okoliščine, ali je postopek nadzora končan ali ne ter v kateri fazi postopanja in odločanja se dokument nahaja; če je postopek nadzora zaključen in opravljena vsa procesna dejanja, sprejet končen zaključek in priporočila nadzornega odbora, gre po naravi za končen dokument, četudi bi ta imel kakršnekoli (vsebinske ali formalne) pomanjkljivosti. V posledici obrazloženega so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

13.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je imelo predmetno Končno poročilo status dokončnega akta, kar nadalje pomeni, da so izpolnjeni pogoji za plačilo nagrade članom nadzornega odbora, ki so opravili nadzor v skladu s Statutom Občine A. in Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov Občine A.  Posledično je pravilno ugodilo zahtevku tožnika, saj so nastopili pogoji za izplačilo za njegovo delo.

14.Glede na vse obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena). Stroški za odgovor na pritožbo za postopek niso bili potrebni, saj odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato tožnik sam krije svoje stroške.

-------------------------------

1Razen, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (drugi odstavek 458. člena ZPP), za kar pa v predmetni zadevi ne gre.

2Uradni list RS, št. 23/09.

3UPRS Sodba II U 91/2024-21 z dne 11. 2. 2025, UPRS Sodba II U 112/2024-16 z dne 6. 8. 2024.

4Glej 21. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.