Jedro

Ker je tožena stranka izkazala, da je dne 15.11.2010 tožeči stranki že plačala glavnico in izvršilne stroške v znesku 3.047,50 EUR, je skladno s prvim odstavkom 270. člena OZ obveznost tožene stranke prenehala.

Navedbe tožene stranke z naroka 4.6.2012 o tem, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, ker je že bila poplačana po sklepu o izvršbi, je razumeti zgolj tako, kot jih je sodišče prve stopnje, torej da je s plačilom po sklepu o izvršbi tožena stranka svojo obveznost v zvezi z vtoževano terjatvijo do tožeče stranke v celoti izpolnila in je po materialnem pravu tožbeni zahtevek neutemeljen.

Izrek

Pritožba glede izpodbijane II. točke izreka sodbe se zavrže. Pritožbi glede izpodbijane I. in III. točke izreka sodbe se ugodi in se v tem obsegu izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1004/2011 z dne 22.10.2012 izreklo: “I. Sklep o izvršbi opr. št. VL 134758/2010 z dne 29.9.2010 ostane v veljavi v 1. odstavku tako, da je tožena stranka v roku 8 dni še dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 599,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2010 dalje do plačila. II. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 134758/2010 z dne 29.9.2010 se razveljavi v 1. odstavku izreka sklepa glede plačila glavnice v višini 2.880,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 3. odstavku izreka sklepa glede plačila stroškov izvršilnega postopka v višini 86,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne. III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 542,55 EUR v roku 8 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za izpolnitev dalje do plačila, pod izvršbo.” Zoper to sodbo je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodba spremeni in tožbeni zahtevek tožeče stranke stroškovno v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Pritožbene navedbe bodo povzete, ko bo pritožbeno sodišče nanje odgovarjalo.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Sodišče prve stopnje je moralo v zadevi odločiti na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev pravdnih strank: - tožeča stranka navaja, da sta se pravdni stranki ustno dogovorili za sodelovanje pri projektiranju in pridobivanju dokumentacije za fotovoltaične sisteme in tožeča stranka je na podlagi tega v času od 14.4.2008 do 29.4.2008 preko svojega zaposlenega 12 ur dnevno delala na sedežu tožene stranke in opravljala dela za toženo stranko; stranki sta se dogovorili, da znaša cena ure dela 25,00 EUR, kar je tožena stranka potrdila preko elektronske pošte, tako da je tožeča stranka toženi stranki izstavila za izvedene ure vtoževni račun št. ... z dne 30.5.2008 na znesek 2.880,00 EUR, ki ga tožena stranka ni plačala, čeprav je zapadel v plačilo 29.6.2008, tožeča stranka je izdelala tudi projekt, sicer zgolj v enem izvodu in ga izročila toženi stranki, tožena stranka vse do pravde ni reklamirala nepravilne izvedbe ali sploh neizpolnitve pogodbene zaveze, vtoževanega računa pa tožena stranka prav tako ni zavrnila ali reklamirala; tožena stranka je navedla, da pri tožeči stranki ni naročila drugega kot izdelavo projekta za sončne elektrarne, toda tožeča stranka projekta ni nikoli izdelala ali ga izročila toženi stranki, zato tožena stranka ni dolžna nič plačati tožeči stranki, še posebej ne nikakršnih urnih postavk oziroma nikakršnega sodelovanja na področju fotovoltaike; tožena stranka je morala najti drugega projektanta; kolikor je tožeča stranka toženi stranki poskušala izročiti en izvod projekta, ga tožena stranka ni prevzela, ker ni ustrezal ne po vsebini ne po številu izvodov; tožena stranka je najprej vztrajala, da ji je tožeča stranka dolžna vrniti znesek 3.047,50 EUR, ki je bil upniku nakazan po sklepu o izvršbi VL 134758/2010 po B. C., ki ji je bil predložen v izvršitev, saj je postal sklep pravnomočen, kasneje pa je tožena stranka dosegla, da se je klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavila in sodišče je štelo tudi njen ugovor zoper sklep o izvršbi za obrazložen, zato se je postopek nadaljeval v pravdnem postopku; na naroku dne 4.6.2012 (zapisnik o glavni obravnavni - listna številka 55 - 58 spisa) pa je izrecno navedla „tožena stranka prereka pravni interes tožeče stranke za uveljavljanje tožbenega zahtevka in sicer iz razloga, ker je bila tožeča stranka poplačana že ne podlagi sklepa o izvršbi, katerega pravnomočnost je bila kasneje razveljavljena“ in še „tudi sicer je poplačilo razvidno iz sodnega spisa, tožeča stranka pa mora svoj pravni interes za nadaljevanje pravde sicer izkazovati ves čas trajanja postopka ter mora na to sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti“; tožeča stranka je ne glede na te navedbe tožene stranke vztrajala pri tožbi; Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v tem gospodarskem sporu za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP) in to pritožbeno ni sporno. Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti pa se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

Navedeni razlogi po prvem odstavku 458. člena ZPP so tudi razlogi, na katere pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe pretežno pazi po uradni dolžnosti (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotna uporaba materialnega prava) skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ko preizkuša izpodbijano sodbo.

Pritožba izpodbija sodbo v celoti, čeprav je z II. točko izreka razsojeno, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 134758/2010 z dne 29.9.2010 razveljavi v 1. odstavku izreka sklepa glede plačila glavnice v višini 2.880,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 3. odstavku izreka sklepa glede plačila stroškov izvršilnega postopka v višini 86,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je povsem v korist tožene stranke in pritožbeno sodišče je moralo preizkusiti ali ima tožena stranka za ta del pritožbe pravni interes ob upoštevanju prvega odstavka 350. člena ZPP, ki določa, da se sodba preizkusu v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala.

Tožena stranka je z zavrnitvijo tožbenega zahtevka po II. točko izreka izpodbijane sodbe zmagala, sodišče prve stopnje pa je svojo odločitev obrazložilo s tem (v 13. točki obrazložitve), da tožeča stranka utemeljeno vtožuje plačilo glavnice in izvršilnih stroškov s pripadki, ker pa je tožena stranka izkazala, da je dne 15.11.2010 tožeči stranki že plačala glavnico in izvršilne stroške v znesku 3.047,50 EUR, je skladno s prvim odstavkom 270. člena Obligacijskega zakonika (OZ) obveznost tožene stranke prenehala.

Po mnenju pritožbenega sodišča je takšna presoja sodišča prve stopnje pravilna, saj je navedbe tožene stranke z naroka 4.6.2012 o tem, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, ker je že bila poplačana po sklepu o izvršbi, razumeti zgolj tako, kot jih je sodišče prve stopnje, torej da je s plačilom po sklepu o izvršbi tožena stranka svojo obveznost v zvezi z vtoževano terjatvijo do tožeče stranke v celoti izpolnila in po materialnem pravu je tožbeni zahtevek zato neutemeljen ter ga je kot takega zavrnilo.

Ker je tožena stranka sama izrecno zatrjevala, da je tožeča stranka za vtoževano terjatev že prejela plačilo in sodišče je takšnim navedbam na podlagi predloženih dokazil utemeljeno sledilo in zavrnilo tožbeni zahtevek, tožena stranka s pritožbo zoper tč. II izreka sodbe ne more doseči ugodnejšega izida, zato nima pravnega interesa za pritožbo in jo je pritožbeno sodišče v tem delu kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 350. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče po navedenem ni vsebinsko obravnavalo pritožbenih navedb, kolikor se z njimi izpodbija presoja po II. točki izreka izpodbijane sodbe, pritožba pa utemeljeno opozarja, da je sodišče s presojo pod tč. I izreka izpodbijane sodbe toženo stranko prikrajšalo za izjasnitev v postopku in s tem kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj držijo pritožbene navedbe, da tožeča stranka takšnega tožbenega zahtevka, kot je o njem odločalo sodišče prve stopnje v tem spornem delu, ni nikoli postavila, pri čemer pa je sodišče prve stopnje s tč. II izreka sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.880,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar pomeni, z vsemi obrestmi, kot jih je vtoževala tožeča stranka.

Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo glede izpodbijane I. točke izreka sodbe in v tem obsegu sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje (354. člen ZPP), saj o zadevi ne more razsoditi samo, ne da bi stranki prikrajšalo za pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS).

Pritožbeno sodišče bi v posledici delne razveljavitve sodbe moralo posledično samo razveljaviti še izrek o stroških postopka (III. točka izreka izpodbijane sodbe), vendar že pritožba sama utemeljeno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava, ko je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo plačilo vseh stroškov postopka, čeprav je tožbeni zahtevek tožeče stranke (pretežno) zavrnilo in ni mogoče trditi, da je tožeča stranka v postopku v celoti uspela.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi glede izpodbijane tč. III izreka sodbe ugodilo in tudi v tem delu zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 355. členom ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje skrbno oceniti ali je tožbeni zahtevek, kot je o njem odločalo pod I. točko izreka izpodbijane sodbe, sploh bil vtoževan, pri čemer ne sme prezreti, da je v celoti že odločilo o vtoževanih obrestih od glavnice, pri odločanju o stroških postopka pa bo moralo za pravilno uporabo materialnega prava upoštevati uspeh strank v postopku.