Jedro

Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost prepoin da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne v nov postopek pred tem sodiščem.

Pritožba tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo v tem postopku, ali imajo dostop do vlog pravdnih strank in predlog, ki vsebujejo poslovno skrivnost, to je prilogi tožeče stranke A977-A978, prepove uporaba ali razkritje teh poslovnih skrivnosti.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila tožeča stranka zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter višjemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep dopolni tako, da se obstoječi vsebini sklepa doda nov odstavek, s katerim se toženkama onemogoči neposredno seznanitev s poslovno skrivnostjo tožeče stranke in da se jima omogoči posredno seznanitev na način, da sodišče imenuje izvedenca ekonomsko finančne stroke, ki bo v izvedenskem mnenju, pripravljenem za potrebe ugotavljanja obstoja škode in pravilnosti izračuna višine vtoževane škode, hkrati v tem istem mnenju pripravil tudi povzetek dokazov označenih kot poslovna skrivnost, in sicer v obliki, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti ter na tak način toženkama omogoči pravico do izjave v postopku.

3. Toženki sta v svoji pritožbi navedli, da sklep izpodbijata iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve pravdnega postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter višjemu sodišču predlagali, da ga spremeni tako, da zavrne predlog tožeče stranke za prepoved uporabe ali razkritje poslovnih skrivnosti tožeče stranke, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožeče stranke in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne in ji ne ugodi.

5. Pritožba toženk je utemeljena, pritožba tožnice ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je odločalo o predlogu tožeče stranke glede varovanja poslovne skrivnosti (list. št. 52) in sicer je tožeča stranka predlagala, da sodišče odloči, da se dokaze, označene kot poslovna skrivnost, hrani ločeno in da se toženkama omogoči seznanitev z dokazi na alternativni način ob smiselni uporabi 219.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je 3. 6. 2020 izdalo izpodbijani sklep, ki ga je skupaj s predlogom poslalo toženkama. Iz razlogov v pritožbi in podatkov v spisu izhaja, da sodišče prve stopnje predloga tožeče stranke glede določitve dela dokazov kot poslovne skrivnosti in načina njenega varovanja, ni vročalo v odgovor toženi stranki in ji tako ni omogočilo kontradiktornega postopka v zvezi z vprašanjem glede obstoja pogojev za določitev dela dokazov kot poslovne skrivnosti po Zakonu o poslovni skrivnosti (ZPosS, Ur. l. RS, št. 22/19).

8. ZposS v 2. členu določa pojem poslovne skrivnosti in sicer poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki izpolnjuje naslednje zahteve: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe.

9. V 8. členu ZPosS so določeni pogoji za ohranitev zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom in sicer prvi odstavek določa, da v vlogi imetniku poslovne skrivnosti ni treba razkriti poslovne skrivnosti, če za verjetno izkaže obstoj poslovne skrivnosti in njeno kršitev. Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke s sklepom naloži imetniku poslovne skrivnosti, da razkrije podatke, za katere trdi, da so poslovna skrivnost, po postopku in na način, kot ga za razkritje poslovne skrivnosti določa zakon, ki ureja pravdni postopek.

Sodišče lahko na predlog imetnika poslovne skrivnosti prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo ali domnevno poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost oziroma domnevno poslovno skrivnost. Sodišče lahko prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti tudi nasprotni stranki, če ne gre za poslovno skrivnost protipravne pridobitve, uporabe ali razkritja, o kateri teče postopek.

10. Sodišče mora torej upoštevaje določbo drugega odstavka 8. člena ZPosS odločati po postopku iz 219.b člena ZPP. Določba drugega odstavka citiranega člena določa, da sodišče glede okoliščine primera in ob upoštevanju sorazmernosti posega naloži stranki razkritje poslovnih skrivnosti na način, da: pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, če oceni, da celotno razkritje listin ni nujno; omogoči izvedencu ali tretji osebi, ki jo sporazumno določita obe stranki, da pregleda listine ali predmete, ki vsebujejo poslovne skrivnosti, sodišče pa da navodila izvedencem ali tretji osebi za pripravo povzetkov v obliki, ki ne vsebuje poslovnih skrivnosti, v celoti razkrije podatke, ki so poslovna skrivnost. 11. Odločitev sodišča na način, kot ga določa drugi odstavek 219.b. člena ZPP, je mogoča le, če je zagotovljena kontradiktornost, torej da se nasprotna stranka, ki ji bo okrnjena pravica do izjave (podajanje trditev in nasprotnih dokazov v zvezi z dokazi, ki naj bi bili poslovna skrivnost), lahko izjavi o tem, da je neko dejstvo poslovna skrivnost (2. člen ZPosS) in da so upoštevane okoliščine primera ter sorazmernost posega iz drugega odstavka 219.b člena ZPP.

12. Sodišče prve stopnje glede na zgoraj navedeno toženkama ni omogočilo, da se izjavita o tem, ali gre za poslovno skrivnost, niti o okoliščinah primera, niti o sorazmernosti med varovanjem morebitne poslovne skrivnosti tožnice in s tem omejitve pravice do izjave toženk ter je s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na navedeno je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP).

13. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevaje načela kontradiktornosti omogoči toženi stranki, da se izjasni o trditvah tožeče stranke glede obstoja poslovne skrivnosti, o okoliščinah primera in sorazmernosti posega. Prav tako pa naj odloča v skladu s podanim predlogom tožeče stranke (bodisi, da ga v celoti zavrne, deloma ugodi, deloma zavrne...), ker v je izreku izpodbijanega sklepa odločilo le o delu tožničinega predloga.

14. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice, s katero je predlagala drugačen način varovanja poslovne skrivnosti, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, zavrnilo, ker je takšno odločitev narekovala razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje zaradi kršitve postopka.

15. Višje sodišče ni moglo samo odločati o tej zadevi in jo je bilo potrebno razveljaviti, saj bi bila v nasprotnem primeru šele pred sodiščem druge stopnje vzpostavljena kontradiktornost in bi bilo o dejanskem stanju (obstoj poslovne skrivnosti in okoliščine primera) prvič odločeno šele na pritožbeni stopnji, s čimer bi strankama onemogočili ustavno pravico do pritožbe. Razpravljanje o odprtih dejanskih vprašanjih šele pred pritožbenim sodiščem bi lahko pomenilo poseg v strankino ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS, URS) in bi s tem rušilo načelo dvostopenjskega sojenja.

16. Višje sodišče je opravilo tehtanje med pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena URS in presodilo, da v tem primeru pretehta slednja. Šele po razpravljanju o trditvah toženk in tožnice bo lahko ugotovljeno dejansko stanje, ki bo potrdilo ali pa ovrglo tožničine trditve o obstoju poslovne skrivnosti, okoliščinah primera in bo sodišče prve stopnje lahko opravilo tehtanje sorazmernosti posega. S tem, ko bi celotno dejansko stanje prvič ugotovilo sodišče druge stopnje, bi strankama onemogočilo preverjanje pravilnosti le-tega pred instančnim sodiščem, saj pred Vrhovnim sodiščem to ni dopustno (drugi odstavek 370. člena ZPP), kar bi pomenilo, da strankama odreče ustavno pravico od pravnega sredstva.