Jedro

Intenzivne in dolgotrajne padavine je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in tako odkloniti posledice morebitnih poplav s primerno zgrajeno in vzdrževalno kanalizacijo. Toženka se zato ne more sklicevati na to, da je bil škodni dogodek nepričakovan in nepreprečljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v roku 15 dni plačati tožniku odškodnino v znesku 8.083,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila ter mu povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 1.671,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega roka od prejema sodbe dalje do plačila.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje vlaga toženka po svoji pooblaščenki pravočasno pritožbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje tako spremeni, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni obrazloženo opredelilo do njenih zatrjevanj, da je hudo neurje, ki je bilo na območju Senovega dne 21.8.2005, mogoče šteti za višjo silo, ki je njena zavarovanka ni mogla preprečiti in predvideti. Sodišče prve stopnje se je v zvezi s tem v celoti oprlo na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 281/95, čeprav je šlo v tem pravdnem postopku za drugačno dejansko stanje (več padavin), hkrati pa je sodišče prve stopnje prezrlo druge, bolj primerljive primere iz sodne prakse. Nadalje navaja, da se je izvedenec do pomembnih vprašanj opredelil zgolj pavšalno. Iz izvedenskega mnenja tako ne izhaja, na podlagi katerega predpisa naj bi bila njena zavarovanka dolžna vgraditi povratno loputo. Nadalje izvedencu očita, da pri izdelavi izvedenskega mnenja ni upošteval vseh podatkov, ki so se nahajali v spisu, da ni uporabil pravilne metodologije izračuna nastale škode, da bi moral biti izračun DDV-ja prikazan ločeno ter da ni upošteval ustrezne stopnje amortizacije. Sodišču prve stopnje pa očita tudi kršitev določb pravdnega postopka, saj je predlagala izvedbo dokaza z drugim izvedencem, čemur sodišče ni ugodilo, svoje odločitve o tem pa tudi ni obrazložilo.

Tožnik je po svojem pooblaščencu na pritožbo odgovoril. Meni, da je pritožba neutemeljena, zato pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev. Priglaša tudi stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08).

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do zatrjevanj toženke, da je hudo deževje, ki je bilo dne 21. in 22.8.2005 na območju S., ko je tožniku zaradi vdora vode in odplak iz kanalizacije v hišo nastala vtoževana škoda, mogoče šteti za višjo silo, ki je njena zavarovanka ni mogla predvideti in preprečiti. Sodišče prve stopnje je namreč na 4. strani izpodbijane sodbe jasno obrazložilo, da so tako intenzivne in dolgotrajne padavine, kot so bile dne 21. in 22.8.2005 na območju S., redke, vendar jih je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in tako odkloniti posledice morebitnih poplav in vdorov vode s primerno zgrajeno in vzdrževano kanalizacijo. Pritožbeno sodišče se z navedenim stališčem v celoti strinja. Takšno je tudi stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. II Ips 281/95, na katero se sklicuje tudi izpodbijana sodba. Količina padavin, ki je padla v spornem obdobju (v dneh 21. in 22.8.2005 155 mm padavin, od tega v 6 urah 117,7 mm padavin), je povsem primerljiva s količino padavin v zadevi opr. št. II Ips 281/95 (58 mm padavin v dveh urah in pol). Zato je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje, da predstavljajo omenjene padavine višjo silo, ki je sicer v pravu pojmovana kot zunanji dogodek, ki je nepričakovan, nepredvidljiv in neprepričljiv. Naravni pojavi, ki niso tuji geografskemu okolju (kot so v tej zadevi močne padavine), so namreč pričakovani. Toženka se torej ne more sklicevati na to, da je bil škodni dogodek nepričakovan in nepreprečljiv. Ne gre tudi spregledati, da je priča S. B. (zaposlen pri toženkini zavarovanki – družbi K. d.d.) izpovedal, da so pri toženkini zavarovanki vedeli, da ima tožnikova hiša težave s kanalizacijo oziroma da se je le-ta mašila in da je tožnikovo hišo zalivala voda. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi toženkina zavarovanka lahko pričakovala, da bo ob močnejšem deževju vdrla voda skozi kanalizacijski priključek tožnikove hiše, ter da bi morala zato vgraditi povratno loputo, ki bi preprečila vdor vode in odplak v tožnikovo hišo, že ob gradnji novega priključka leta 2004 in ne šele nekaj dni po poplavi avgusta 2005, v kateri je tožniku nastala vtoževana škoda.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na predlagano izvedbo dokaza z novim izvedencem gradbene stroke, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 4.5.2009 ta dokazni predlog toženke zavrnilo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe (5. stran) izhaja, da je sodišče prve stopnje v celoti sledilo izvedenskemu mnenju izvedenca M. Z., saj je le to podprto z izpovedbami prič, poleg tega pa je izvedenec svoje mnenje, s tem ko je odgovoril na vprašanja in pripombe toženke na izvedensko mnenje, tudi dopolnil in ponovno potrdil svoje zaključke. Sodišče prve stopnje je torej izvedensko mnenje izvedenca M. Z. v celoti sprejelo, zato tudi ni postavilo novega izvedenca. Pritožbeno sodišče se s to odločitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja, saj je izvedenec M. Z. v dopolnitvi izvedenskega mnenja odgovoril na vse pripombe toženke, ki jih je ta podala na izvedensko mnenje. Toženka je sicer podala pripombe tudi zoper dopolnitev izvedenskega mnenja (tretja pripravljalna vloga z dne 9.4.2009), vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izvedenec na vse te pripombe že odgovoril v dopolnitvi izvedenskega mnenja. Toženkin dokazni predlog za postavitev novega izvedenca je bil tako nesubstanciran, saj toženka ni navedla, katera konkretna dejstva naj bi nov izvedenec ugotovil, česar ne navede niti v pritožbi. Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem, ker to za stranko pač ni ugodno, še ni razlog za postavitev novega izvedenca (glej 254. člen ZPP). Toženka tudi v pritožbi zgolj vztraja pri pripombah na izvedensko mnenje, na katere je izvedenec M. Z. že odgovoril. Izvedenec je tako pojasnil, da dela toženkine zavarovanke na tožnikovi hiši niso bila opravljena v skladu z gradbenimi standardi ter da bi povratna loputa tudi ob upoštevanju vseh podatkov o padavinah dne 21. in 22.8.2005 preprečila vdor vode v tožnikovo hišo, saj vedno deluje po načelu povratne zapore ob večjem tlaku vode iz nasprotne strani. Izvedenec je nadalje pojasnil, da je pri izdelavi mnenja upošteval vso dokumentacijo, ki jo je prejel od sodišča, da je škodo ocenil na dan izdelave izvedenskega mnenja, da je pri izračunu upošteval davek na dodano vrednost ter da ni upošteval amortizacije poškodovanih premičnin, saj so bile te tako neuporabne, da je moral tožnik kupiti nove. Vse to je sodišče upoštevalo in navedlo v razlogih sodbe in s tem zadovoljivo pojasnilo, zakaj je sledilo izvedencu.

Glede na navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker toženka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

Ker ni odgovor na pritožbo v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije tožnik sam svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).