Jedro

Ločitvene pravice pridobljene na podlagi predhodne odredbe, izdane pred začetkom stečajnega postopka, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče uveljavljati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev obstoja ločitvene pravice na določenem premoženju tožene stranke, pravice do ločenega poplačila tožeče stranke in dolžnosti prednostnega poplačila iz določenega premoženja na strani tožene stranke ter plačila stroškov pravdnega postopka, pri tem pa mora tožeča stranka plačati stroške pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da je tožeča stranka navedbe o obstoju ločitvene pravice na premoženju tožeče stranke osnovala na podlagi izdane predhodne odredbe. To je začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja časovno omejeno zastavno pravico v skladu z določbami drugega odstavka 263. člena in drugega odstavka 264. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), zastavna pravica pridobljena na tej osnovi pa obstaja samo pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve. To se ni zgodilo, ker se je prej nad toženo stranko začel stečajni postopek.

2. Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi v celoti in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Tožeča stranka svoje navedbe utemeljuje na določbah 260., 87., 165., 163. in 163.b člena ZIZ, v skladu s katerimi je tožeča stranka pridobila nepogojno zastavno pravico na sredstvih zavarovanja s predhodno odredbo v trenutku rubeža dolžnikovih premičnin na podlagi predhodne odredbe. Sodišče prve stopnje je napačno razsodilo, da je tožeča stranka pridobila pogojno zastavno pravico in s tem napačno uporabilo materialno pravo. V zvezi z določbami novele ZFPPIPP-F tožeča stranka navaja, da je nova ureditev, ki določa ustavitev postopkov zavarovanja z začetkom postopka stečaja in razveljavitev vseh dejanj v teh postopkih, v nasprotju z načelom prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena Ustave Republike Slovenije (URS), ker neupravičeno posega v pridobljene pravice upnikov do dolžnikov v stečaju, ki so omenjene postopke začeli pred začetkom veljavnosti predmetne novele zakona.

3. Tožeča stranka je pravočasno odgovorila na pritožbo, pritožbene razloge označila za neutemeljene, višjemu sodišču pa predlagala, da pritožbo zavrne in v celoti potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka navaja, da je zastavna pravica, pridobljena v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, pogojne narave, z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom pa postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve ne bo izpolnil, odložni pogoj pa se ne bo nikoli uresničil. Z začetkom stečaja zastavna pravica, ki temelji na predhodni odredbi, preneha. Tožena stranka nasprotuje navedbam tožeče, da je novela ZFPPIPP v neskladju z URS. Nove določbe ZFPPIPP urejajo ureditev pogojno pridobljenih pravic, pri katerem ni upravičenih pričakovanj upnikov zaradi neenotne sodne prakse, niso nedopustno retroaktivne ter temelji na načelu enakega obravnavanja upnikov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. V predmetni zadevi je sodišče odločalo o materialnopravnem vprašanju, ali obstoji ločitvena pravica na v izreku navedenih stvareh in premoženju tožene stranke. Tožeča stranka je zatrjevala, da je ločitveno pravico dobila v postopku zavarovanja s predhodno odredbo pred začetkom veljave Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 100/13; v nadaljevanju ZFPPIPP-F) .

7. ZFPPIPP-F v 51. členu določa, da veljajo določbe 8. člena ZFPPIPP-F tudi za primere, v katerih so upniki v postopku zavarovanja s predhodno odredbo pridobili zastavno pravico na določenem premoženju dolžnika pred začetkom veljave ZFPPIPP-F. To posledično pomeni, da določba 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ki določa, da se z začetkom stečajnega postopka ustavijo postopki zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo ter se razveljavijo vsa dejanja v teh postopkih, velja tudi za vse tiste upnike, ki so na podlagi predhodne odredbe že pridobili zastavno pravico na določenem premoženju dolžnika.

8. Višje sodišče je pri odločitvi upoštevalo odločbo Ustavnega sodišča (US), št. U-I-220/14 z dne 12.11.2015, ki je odločilo, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 100/13), kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.), ni v neskladju z Ustavo.

9. Ločitvene pravice pridobljene na podlagi predhodne odredbe, izdane pred začetkom stečajnega postopka, po začetku stečajnega postopka ni več mogoče uveljavljati. Taka zakonska ureditev temelji na načelu enakega obravnavanja upnikov in ustavnega načela enakosti pred zakonom. US v obrazložitvi obravnava tudi domnevno kršitev prepovedi retroaktivnosti in v tem sklopu ugotavlja, da obravnavana zakonska ureditev tega načela ne krši. To izhaja iz že omenjene značilnosti začasnosti in pogojnosti predhodnih odredb, ki posledično kažejo na obstoj pravnih položajev upnikov, ki v teh primerih še niso bili zaključeni pred začetkom veljavnosti novele ZFPPIPP-F, zaradi česar sam poseg zakona ni nedopustno retroaktiven.

10. Zatrjevana zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Pritožba tožene stranke ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (351. člen ZPP).

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavka odstavku 154. člena ZPP. Tožena stranka z odgovorom ni bistveno prispeval k odločitvi višjega sodišča in torej ni bil potreben strošek (155. člen ZPP).