29. 9. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o, Ž., in B. B. iz Z., ki ju zastopajo C. C., Č. Č., D. D. D. in E. E., odvetniki v V., na seji senata dne 9. septembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VII Ips 2/2001 z dne 7. 11. 2002 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Gpp 31/2000 z dne 17. 8. 2000 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. 516/96 z dne 26. 10. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikov zavrnilo kot neutemeljeno. Prvostopenjsko sodišče je pritožnika spoznalo za odgovorna za gospodarski prestopek po 1. točki prvega odstavka 79. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN) in jima izreklo denarno kazen. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta, da so jima bile s kršitvijo materialnih in postopkovnih določb kršene pravice iz 14., 22. in 28. člena Ustave. Pravica do enakosti naj bi jima bila kršena s tem, da sta bila obravnavana za gospodarski prestopek, čeprav naj bi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 31/2000 - v nadaljevanju Zakon) gospodarske prestopke preoblikoval v prekrške. S tem naj bi bil kršen tudi 28. člen Ustave (načelo zakonitosti v kazenskem pravu), saj naj bi bil ta Zakon za pritožnika milejši. Člen 22 Ustave naj bi bil kršen zaradi neutemeljenega očitka protipravne gradnje. Postopek v predmetni zadevi naj bi stekel na predlog urbanistične inšpekcije, ki naj ne bi imela pristojnosti v zvezi z očitanim gospodarskim prestopkom. S tem naj bi bil kršen tudi 120. člen Ustave. Pritožnika predlagata, naj Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme in izpodbijane odločbe odpravi.

B.

3.Kolikor se očitki pritožnikov v zvezi z razlogi protipravne gradnje, predloga urbanistične inšpekcije in odgovornosti za gospodarski prestopek nanašajo na ugotovitve glede dejanskega stanja ter na uporabo prava, jima je treba pojasniti, da to ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v postopku o gospodarskem prestopku in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako lahko v zvezi s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in dokazno oceno sodišč Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave, v zvezi z uporabo materialnega prava pa, ali temelji izpodbijana sodba na kakšnem, z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nesprejemljivem stališču oziroma ali je tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče je svoja stališča glede protipravnosti gradnje, glede pomena, kateri organ je bil pristojen za nadzor gradnje objekta, ter pravne zmote utemeljilo na pravni podlagi ter ustrezno obrazložilo. Zato za kršitev pravice iz 22. člena Ustave očitno ne gre.

4.Vsebinska obravnava pritožnikovih očitkov, da jima je bila kršena pravica iz 22. oziroma 28. člena Ustave s tem, ker naj sodišče ne bi upoštevalo navedenega Zakona, ki naj bi bil za pritožnika milejši, ni bila mogoča. Po določbi 51. člena ZUstS je eden od pogojev za dopustnost ustavne pritožbe tudi ta, da so zoper izpodbijani akt izčrpana vsa pravna sredstva, kar ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti vsa dopustna pravna sredstva, temveč tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi (tako npr. v odločbi št. Up-41/96 z dne 25. 4. 1996 in OdlUS V, 69). Iz zahteve za varstvo zakonitosti pritožnikov z dne 17. 10. 2000 je razvidno, da očitka glede obravnavanja za gospodarski prestopek namesto za prekršek ter glede uporabe milejšega zakona pritožnika nista uveljavljala.

Zato tudi ni bilo mogoče upoštevati navedb pritožnikov, s katerimi očitata sodiščem napačno obravnavnavanje za gospodarski prestopek ter neuporabo milejšega zakona. To pomeni, da ni podana procesna predpostavka vsebinskega izčrpanja pravnih sredstev za obravnavanje tega očitka v postopku z ustavno pritožbo.

5.Pritožnikovih očitkov, da je bila z izpodbijanimi odločbami kršena določba 120. člena Ustave, v okviru postopka z ustavno pritožbo ni mogoče ocenjevati. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena določba pa ne vsebuje posamičnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

6.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

191