Jedro

S sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja imenovani trije izvedenci različnih strok. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Po pripombah tožeče stranke na tako izdelano mnenje je bila tudi dopolnitev mnenja zahtevana od celotne komisije in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve sodelovali vsi trije člani komisije. Zato je neutemeljeno stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti in da izvedencu za ta del ne pripada nagrada.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se: - v točki I izreka znesek 3.412,05 EUR nadomesti z zneskom 3.253,35 EUR, znesek 750,65 EUR pa nadomesti z zneskom 715,74 EUR; - v točki II izreka znesek 4.162,70 EUR nadomesti z zneskom 3.969,09 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati 107,66 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu – Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja Univerze v Ljubljani, X. fakulteta za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in povrnitev stroškov v skupnem znesku 3.412,05 EUR, od bruto zneska obračunalo 22 % DDV v znesku 750,65 EUR (točka I izreka) in finančno računovodski službi sodišča odredilo, da skupni znesek v višini 4.162,70 EUR izplača iz založenega predujma.

2. Pritožuje se tožeča stranka, ker meni, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Previsoko je ovrednoten študij spisa, namesto 138,00 EUR bi moralo priznati le 92,00 EUR ter ustrezno znižati materialne stroške in DDV. Glede na to, da je bilo dopolnilno mnenje le s področja psihiatrije, travmatološka dopolnitev ni bila potrebna in je neupravičeno priznana nagrada za travmatološki del v znesku 207,00 EUR in pripadajoče materialne stroške in DDV. Pritožbeno sodišče naj priznano nagrado izvedencem zniža na stroške tožene stranke, podredno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožena stranka in izvedenec na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Skladno z določili 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih navedb in z vidika uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP. Ugotavlja, da procesnih kršitev, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, ni ter da je materialnopravno pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da odmero stroškov opravi po določilih v času imenovanja izvedenca veljavnega Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih iz leta 2010 (v nadaljevanju: Pravilnik).

6. Utemeljeno pritožba opozarja na zmotno ugotovitev sodišča glede obsega spisa. Ko je sodišče naložilo komisiji, ki je bila imenovana za izdelavo izvedenskega mnenja, dopolnitev mnenja, je spis obsegal 95 listovnih številk (skupaj z odredbami glede vročanja, plačilnimi nalogi ipd., kar je za izvedenca irelevantno), priloge tožeče stranke 93 strani in priloge tožene stranke 8 strani, kar je skupaj manj kot 200 strani, kolikor je skladno z 48. členom Pravilnika meja za priznanje 138,00 EUR za študij spisa. Vsakemu od treh izvedencev, ki so sestavljali komisijo, gre za študij spisa 92,00 EUR (2. točka prvega odstavka 48. člena Pravilnika). Zato je višje sodišče znižalo priznano nagrado za študij spisa za 138,00 EUR ter temu ustrezno znižalo 15 % materialne stroške na 424,35 EUR. Priznana nagrada tako znaša 3.253,35 EUR, skupaj z 22 % DDV (715,74 EUR) pa 3.969,09 EUR.

7. Neutemeljeno je stališče pritožbe, da glede travmatološkega dela izvedenskega mnenja ni bilo treba dopolniti, zato za ta del izvedencu ne pripada nagrada. Skladno s sklepom sodišča so bili v komisijo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi imenovani trije izvedenci, in sicer travmatološke, nevrološke in psihiatrične stroke. Izdelali so skupno izvedensko mnenje, njihove ugotovitve se prepletajo in dopolnjujejo. Tožeča stranka je s pomočjo strokovnega sodelavca dr. A. podala pripombe na tako izdelano mnenje, sodišče je dopolnitev mnenja – odgovore na podane pripombe zahtevalo od celotne komisije, ne le psihiatra in iz vsebine dopolnjenega mnenja izhaja, da so pri izdelavi dopolnitve mnenja sodelovali vsi trije člani komisije. Na strani 17 dopolnitve mnenja (list. št. 114 spisa) je tudi izrecno zapisano, da gre (pri pripombah, ki jih je podal psihiater dr. A.) za področje travmatologije in ne področje psihiatrije. Da je temu tako, kaže tudi ravnanje tožeče stranke same, saj je predlagala zaslišanje vseh treh članov komisije, torej tudi izvedenca travmatologa.

8. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep v točkah I in II tako, da je nagrado znižalo za preveč priznanih 138,00 EUR za študij spisa, temu ustrezno znižalo 15 % materialne stroške in 22 % DDV (3. točka 365. člena ZPP). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča o odmerjeni nagradi in stroških izvedencu (2. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o stroških postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožeča stranka delno uspela s pritožbo, ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbenemu uspehu ustrezen del stroškov pritožbenega postopka. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku uspela za 193,61 EUR, kolikor je pritožbeno sodišče upoštevalo kot vrednost spornega predmeta ter skladno z drugo točko tar. št. 21 Odvetniške tarife (OT) priznalo 100 točk oziroma 60,00 EUR (vrednost odvetniške točke je 0,6 EUR), 1,20 EUR materialnih stroškov skladno z 11. členom OT, 22 % DDV v znesku 13,46 EUR in 33,00 EUR plačane sodne takse. Skladno s 313. členom ZPP je določilo 15 dnevni rok za plačilo dosojenih stroškov. Če jih tožena stranka ne bo plačala v postavljenem roku, bo prišla v zamudo in bo od tedaj dalje dolgovala še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).