Jedro

Sodišče prve stopnje je po vpogledu v evidence zbirk podatkov v skladu z ZST-1 in glede na stanje transakcijskih računov pravilno zaključilo, da bi morala tožeča stranka glede na svoje dobre finančne podatke bolj določno pojasniti ter navesti konkretne razloge, zakaj sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj oziroma zatrjevati in izkazati, kako bi plačilo takse ogrozilo njeno dejavnost. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njeni strani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse za revizijo.

2. Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predloga odločitve ni podala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da ne razpolaga z likvidnimi denarnimi sredstvi, oziroma da denarna sredstva, s katerimi razpolaga, ne zadoščajo za plačilo predmetne sodne takse. Ugotovilo je, da njeni računovodski izkazi za leto 2018 izkazujejo velik obseg poslovanja in pozitivno stanje ter preneseni čisti dobiček v višini 941.865,63 EUR ter skupni bilančni dobiček v višini 1.008.963,17 EUR. Poleg tega izkazujejo, da je razpolagala kar s 43.536,95 EUR denarnih sredstev. Navedlo je, da je tožeča stranka v svojem predlogu navedla, da ima sredstva na transakcijskem računu blokirana, vendar pa je ugotovilo, da to iz javno dostopnih podatkov AJPES ni razvidno, saj na nobenem izmed dveh transakcijskih računov tožeča stranka nima neporavnanih obveznosti ali blokiranega računa. Zaključilo je, da bi tožeča stranka morala ne samo zatrjevati, da ima likvidnostne težave, ampak te glede na svoje dobre finančne podatke tudi bolj določno pojasniti ter navesti konkretne razloge, zakaj sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj oziroma zatrjevati in izkazati, kako bi plačilo takse ogrozilo njeno dejavnost. 5. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da bi, ob upoštevanju pravil ZST-1 in pooblastil sodišču, sodišče lahko vsa dejstva glede ekonomskega, finančnega in likvidnostnega stanja preverilo, ne pa da se je sklicevalo na trditveno in dokazno podlago na strani tožeče stranke. Ne oporeka pa ugotovitvam sodišča prve stopnje o tem, kaj izkazujejo računovodski izkazi tožeče stranke za leto 2018 in o tem, kakšno je stanje njenih transakcijskih računov.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pridobilo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, do katerih je imelo dostop. Prav tako je tožečo stranko s sklepom VII Pg 505/2019-72 z dne 11. 6. 2017 (pravilno 2019) pozvalo, da mora sodišču predložiti morebitne podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1 ter dokazila o stanju na vseh transakcijskih računih in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih. Tožeča stranka je na poziv sodišča odgovorila in navedla, da premoženja nima, da se v izogib ponavljanju sklicuje na podatke v bilancah kot del trditvene podlage, da je premoženjsko stanje slabo, kar je razvidno iz objavljenih bilanc na AJPES, da je na TRR pomanjkanje sredstev, rezervacije ter navedla, da družba ne posluje. Poleg tega je navedla, da dovoljuje vpogled v evidence v skladu z ZST-1, da so podatki točni in resnični ter zanje prevzema odgovornost in na koncu še, da nima dovolj sredstev za plačilo sodne takse ter jih ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

7. Sodišče prve stopnje je po vpogledu v evidence zbirk podatkov v skladu z ZST-1 in glede na stanje transakcijskih računov pravilno zaključilo, da bi morala tožeča stranka glede na svoje dobre finančne podatke bolj določno pojasniti ter navesti konkretne razloge, zakaj sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti takoj oziroma zatrjevati in izkazati, kako bi plačilo takse ogrozilo njeno dejavnost. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem je na njeni strani. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko že v sklepu VII Pg 505/2019-72 z dne 11. 6. 2017 (pravilno 2019) opozorilo, da ni konkretno pojasnila, zakaj sodne takse ne more plačati brez ogrožanja svoje dejavnosti in jo pozvalo k predložitvi manjkajočih podatkov (7. točka obrazložitve sklepa). Očitek sodišču prve stopnje, da tožeče stranke ni pozvalo na dodatna pojasnila, ob povedanem ni utemeljen.

8. Tožeča stranka nadalje ugovarja, da sodna taksa po plačilnem nalogu ni pravilno odmerjena in da mora sodišče preizkusiti pravilnost odmere sodne takse.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka vložila ugovor zoper plačilni nalog, ki pa je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 505/2019-72 z dne 11. 6. 2019 zavržen kot prepozen. Preizkus pravilnosti odmerjene takse tako ne more biti predmet tega pritožbenega preizkusa.

10. Odločitev sodišča prve stopnje se ob povedanem izkaže kot pravilna.

11. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).