Jedro

Neobstoječi pravni subjekt ne more biti (več) stranka v upravnem sporu ter tudi ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je 12. 2. 2019 prejelo tožbo tožeče stranke A., d.o.o., Ljubljana, vloženo po odvetniku B. iz Ljubljane, zoper izpodbijano odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za notranje zadeve z dne 29. 10. 2018 v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve z dne 14. 1. 2019. 2. V skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tožbo sodišče poslalo toženi stranki v odgovor, ki ga je slednja vložila 5. 4. 2019 in istočasno sodišču predložila tudi predmetni upravni spis. Sodišče je odgovor na tožbo posredovalo v odgovor tožeči stranki po pooblaščenem odvetniku, ki je odgovoril v danem roku s pripravljalno vlogo z dne 17. 4. 2019. 3. Tožena stranka je z vlogo z dne 23. 3. 2022 sodišče obvestila, da je bila tožeča stranka dne 9. 3. 2022 izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se skladno z 22. členom Zakona o upravnem sporu primerno uporablja v upravnem sporu, mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.

6. Ob preverjanju procesnih predpostavk v smislu 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče ugotovilo, da je bila tožeča stranka dne 9. 3. 2022 izbrisana iz sodnega registra. Navedeno izhaja iz vpogleda v poslovni register AJPES (zaradi pripojitve k prevzemni družbi C., d.o.o., MŠ ... po pogodbi o pripojitvi z dne 11. 11. 2011). Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pravna osebna - tožeča stranka po vložitvi tožbe prenehala obstojati, ker je bila izbrisana iz Poslovnega registra Slovenije.

7. Pooblastilo z dne 7. 2. 2019, ki je bilo v imenu tožeče stranke predloženo sodišču je torej dano s strani pravnega subjekta, ki ne obstoja več. Neobstoječi pravni subjekt torej ne more biti (več) stranka v upravnem sporu ter tudi ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče nima pravice v njegovem imenu vlagati pravnih sredstev, saj v skladu s prvim odstavkom 101. člena ZPP s prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala. Glede na navedeno obravnavana tožba ni dovoljena glede na četrti odstavek 81. člena ZPP, zato jo je sodišče po pooblastilu iz četrtega odstavka 81. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter 3. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

8. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.