Jedro

Sprememba splošnega akta delodajalca - akta o sistemizaciji delovnih mest ni pogoj za zakonitost redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga. Ta je zakonita, če je dokazano, da je prenehala potreba po delu delavca. Ker je tožena stranka ukinila tožničino delovno mesto, pred podajo odpovedi pa tožnici izdala obvestilo o nameravani odpovedi, skladno z 3. odstavkom 88. člena ZDR preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji in ji odpoved podala v rokih iz 5. odstavka 88. člena ZDR, je tožnici zakonito redno odpovedala PZ iz poslovnega razloga.

Ker je direktor tožene stranke pisno pooblastil K.C. za vodenje delovnopravnih postopkov zoper tožnico, je K.C. imela pooblastilo za podajo odpovedi tožnici.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 15.7.2004 in na ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 15.7.2004, zaradi česar jo je ta dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki ustreza stopnji njene izobrazbe, zdravju in zmožnostim, ji v delovno knjižico vpisati delovno dobo ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delala. V 2. točki izreka je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožnica ter predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo odločanje pred sodišče prve stopnje. V pritožbi je navedla, da bi morala tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na veljaven način ukiniti delovno mesto tožnice, spremembo ustrezno objaviti ter delavce o tem neposredno obvestiti. Nadalje je ugovarjala dejstvu, da ji je K. C. v imenu tožene stranke odpovedala pogodbo o zaposlitvi, saj naj bi s tem prekoračila obseg pooblastila direktorja. Poleg tega pred samo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici tožena stranka ni preverila možnosti za premestitev na drugo ustrezno delovno mesto.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je skladno z določilom 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.

l. RS, št. 36/04 - UPB2; v nadaljevanju ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7.,

8., 11., 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje ter da je sodba materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, prav tako nima pomislekov v pravilnost same dokazne ocene izvedenih dokazov. Iz dokaznega postopka namreč izhaja, da je bila tožnici dne 15.7.2004 odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alinei 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02; v nadaljevanju ZDR) in sicer na podlagi predvidene reorganizacije poslovanja tožene stranke, kot je bila določena v spremembi akta o sistemizaciji z dne 1.7.2004. Po določbi 2. odstavka 81. člena ZDR je odpoved pogodbe o zaposlitvi dopustna samo, če obstaja utemeljen in resen razlog, ki ga dokazuje delodajalec, torej tožena stranka (1. odstavek 82. člena ZDR).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil podan poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (torej prenehanje potreb po določenem delu zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca), saj ima delodajalec vedno možnost, da svoje poslovanje reorganizira in s tem racionalizira. S tem namenom je tožena stranka s sklepom direktorja z dne 1.7.2004 (priloga B6) ukinila delovno mesto, na katerem je delala tožnica in sistemizirala novo delovno mesto, za zasedbo katerega je določila višjo stopnjo strokovne izobrazbe in dodatna znanja.

Sicer pa sprememba samega splošnega akta delodajalca (akta o sistemizaciji delovnih mest) ni pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in so pritožbene navedbe tožnice v tej smeri neutemeljene. Bistveno za zakonitost te odpovedi pogodbe o zaposlitvi je, da delodajalec dokaže, da je prenehala potreba po delu delavca, kar je tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi storila. Kljub temu je iz zaslišanj prič pred sodiščem prve stopnje (Z. N., K. C.) razvidno, da je tožena stranka dne 1.7.2004 skladno z zakonskimi zahtevami spremenila splošni akt "Sistemizacija delovnih mest družbe P." (priloga B4) z dne 10.12.2003 in ukinila delovno mesto tožnice. S spremembo so bili delavci seznanjeni prek oglasne deske.

Prav tako neutemeljena je nadaljnja pritožbena navedba tožnice, da K. C. ni imela pooblastila za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po določilu 1. odstavka 18. člena ZDR v imenu delodajalca nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. V predmetnem individualnem delovnem sporu je bilo predloženo pooblastilo (list. št. 26), iz katerega izhaja, da je direktor, torej zastopnik tožene stranke, dne 1.7.2004 pooblastil K. C. za vodenje delovnopravnih postopkov po ZDR zoper delavko S. K. (tožnico) ter za izdajo dokumentov v zvezi s tem. Skladno s tem je K. C. tožnici dne 8.7.2004 izdala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (3. odstavek 83. člena ZDR) ter odpoved pogodbe o zaposlitvi dne

15.7.2004, znotraj 30-dnevnega subjektivnega roka iz 5. odstavka

88. člena ZDR. Pred odpovedjo je skladno z določilom 2. odstavka istega člena preverila, ali je tožnico možno zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali jo je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, ali prekvalificirati za drugo delo. Ne držijo pritožbene navedbe tožnice, da tožena stranka tega ni preverila, sicer pa je tudi sama ob zaslišanju na naroku za glavno obravnavo dne 25.5.2005 izpovedala, da bi glede na svojo izobrazbo lahko delala tajniška dela, takšno delovno mesto pa v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ni bilo prosto. Za novo sistemizirano delovno mesto "asistent programa Seat" pa tožnica ni imela predpisane VII. strokovne stopnje izobrazbe in potrebnega aktivnega znanja angleškega in nemškega jezika; te izobrazbe tudi ni mogla pridobiti v krajšem obdobju, tako da ni obstajala možnost dokvalifikacije tožnice za to delovno mesto.

Glede na zgoraj navedeno niso bili podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zaradi česar je bilo potrebno pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).