Jedro

Pri določanju preživninskega bremena, ki sta ga dolžna nositi starša za preživljanje njunih skupnih otrok, je treba upoštevati vsak prejemek, ki ga dobi otrok na račun svojega preživljanja in za ta prejemek zmanjšati njuno preživninsko breme.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o preživnini spremeni tako, da znaša preživninska obveznost tožene stranke za mesec december 2009 99,00 EUR za vsakega od otrok, za čas od 1.1.2010 dalje do 15.5.2010 pa 230,00 EUR mesečno za vsakega od otrok.

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zoper odločitev o preživnini in v celoti pritožba tožene stranke zoper isto odločitev zavrneta in v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba.

Pritožbeni postopek po pritožbah zoper odločitev o preživnini za čas po 15.5.2010 in zoper odločitev o stikih se ustavi.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, zaupalo mladoletna otroka pravdnih strank v vzgojo in oskrbo tožnici, tožencu pa naložilo, da je dolžan za preživljanje otrok plačevati mesečno preživnino, in sicer za mesec december 2009 v višini 69,00 EUR za vsakega, od 1.1.2010 dalje pa po 200,00 EUR za vsakega. Višji preživninski zahtevek je prvostopenjsko sodišče zavrnilo. Hkrati je odločilo tudi o stikih med toženo stranko in otrokoma in še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 33,00 EUR.

Obe pravdni stranki s pritožbama izpodbijata odločitev o višini zneska za preživljanje skupnih otrok in odločitev o stikih.

Tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga ustrezno spremembo sodbe, podrejeno pa njeno razveljavitev. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je prenizko ocenilo preživninske potrebe mladoletnih otrok. Prav tako ni pravne podlage, da se od preživninskih potreb otrok odšteva otroški dodatek. Med starša tudi ni pravično porazdeljeno preživninsko breme. Toženec poleg plače med drugim prejema tudi dnevnice in povračilo kilometrine. Z dnevnicami in kilometrino toženec pokrije večino svojih potreb po hrani in bencinu, kar pomeni, da drugih stroškov z lastno prehrano in kurivo za avtomobil nima. Sodišče pri določitvi mesečne preživnine ni upoštevalo zaslužka, ki ga toženec prejme z igranjem v ansamblu. Napačna je tudi ocena sodišča, da je obstajala do decembra življenjska skupnost, v kateri je vsak od staršev soprispeval k pokrivanju stroškov družine in da zato toženčeve obveznosti ni. Ni mogoče upoštevati toženčevega preživninskega zahtevka za čas po vložitvi tožbe. Nasprotuje tudi odločitvi o določitvi stikov.

Tudi tožena stranka je uveljavljala pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo v napadenem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Sodišču prve stopnje očita, da je nekritično sledilo izpovedbi tožnice v zvezi s potrebami mladoletnih otrok. Pri tem izpostavlja stroške za obiskovanje Š. d. T. ter stroške za „druženje“. Pretirana je tudi ocena stroškov za zdravila v višini 120,00 EUR letno. Po mnenju tožene stranke znaša preživninsko breme, ki ga je treba porazdeliti med oba starša, znesek v višini 295,92 EUR za vsakega od otrok. Znesek 518,00 EUR prejema tožeča stranka le za 2 dni tedensko. Od 1.1.2010 dela vseh 5 dni v tednu, tako da so njeni dohodki iz tega naslova sorazmerno višji. Gre za nova dejstva, ki jih tožena stranka pred tem ni mogla navesti. Opozarja še, da tožeča stranka nikoli ni postavila tožbenega zahtevka za plačilo 320,00 EUR preživnine za vsakega od otrok. Ne strinja se tudi z odločitvijo o stikih.

Vsaka od pravdnih strank je odgovorila na pritožbo nasprotne stranke in predlagala njeno zavrnitev.

Tožeča stranka je pritožbeno sodišče obvestila, da je toženec dne 15. 5. 2010 umrl. Resničnost navedene trditve izhaja iz podatkov Centralnega registra prebivalstva, ki jih je pridobilo pritožbeno sodišče. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ustavilo postopek po pritožbah zoper odločitev o stikih tožene stranke z mladoletnima otrokoma. Gre namreč za pravico, glede katere ni mogoča sukcesija v pravni položaj stranke, ki je umrla. Zaradi neprenosljivosti legitimacije na dediče postopka v tem delu zato ni mogoče nadaljevati. Drugače pa je glede preživninske obveznosti, ki obstoji za čas do smrti preživninskega zavezanca. S smrtjo tožene stranke pa je ta zakonska pravica in dolžnost ugasnila. Zato je bilo treba ustaviti pritožbeni postopek tudi glede odločitve o preživnini za čas po smrti tožene stranke.

Pritožba tožeče stranke zoper odločitev o preživnini je delno utemeljena, pritožba tožene stranke pa ni utemeljena.

Po določilu 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezancev. Sodno določena preživnina mora biti zato v ravnovesju med ugotovljenimi stroški za kritje upravičenčevih preživninskih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi vsakega od staršev. Pritožbeno sodišče pritrjuje oceni skupnih življenjskih stroškov (individualnih in kolektivnih) obeh otrok, ki jo je sodišče opravilo na podlagi izpovedb pravdnih strank, ter splošno znanih dejstev in izkustev sodišča s področja potreb otrok enake starosti. Navedena ocena prvostopenjskega sodišča je razumna in je pritožbeni očitki vsake od pravdnih strank ne morejo izpodbiti.

Pravilno je prvostopenjsko sodišče od ugotovljenih skupnih življenjskih stroškov za posameznega otroka v višini 416,00 EUR odštelo znesek otroškega dodatka v višini 60,47 EUR. Gre za ustaljeno stališče sodne prakse, po katerem je treba pri določanju preživninskega bremena, ki sta ga dolžna nositi starša za preživljanje njunih skupnih otrok, upoštevati vsak prejemek, ki ga dobi otrok na račun svojega preživljanja in za ta prejemek zmanjšati njuno preživninsko breme.

Tožeča stranka pa utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču napačno oceno preživninske zmožnosti vsakega od staršev. Kolikšne dohodke je tožena stranka prejemala za igranje v narodnozabavnem ansamblu, prvostopenjsko sodišče ni eksaktno ugotavljalo, vendar pa je že, upoštevajoč podatke v spisu, mogoč zaključek, da je tožena stranka iz naslova redne zaposlitve in omenjenih izrednih dohodkov mesečno prejemala najmanj enkrat več od tožeče stranke. Zato je prav, da bi se v enakem razmerju porazdelilo tudi preživninsko breme obeh preživninskih zavezancev. Ob upoštevanju, da ima tožena stranka še eno preživninsko obveznost, in sicer do hčerke I., je pritožbeno sodišče odločilo, da je tožena stranka za vsakega od otrok dolžna mesečno prispevati po 230,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo, da je med pravdnima strankama do 1. 12. 2009 obstajal življenjska skupnost, v kateri je vsaka od pravdnih strank prispevala k kritju stroškov za zadovoljevanje potreb obeh otrok. Pravilno je zato zavrnilo tožbeni zahtevek do navedenega datuma, za mesec december pa toženi stranki naložilo v plačilo le razliko med sodno določeno preživnino in dejanskim plačilom preživninskih stroškov. Na podlagi pete alinee 358. člena Zakona o pravdnem postopku je bilo zato treba izpodbijano sodbo spremeniti tako, da se za mesec december 2009 naloži toženi stranki še plačilo 99,00 EUR mesečno za vsakega od otrok, za čas od 1.1.2010 dalje do 15.5.2010 pa po 230,00 EUR za vsakega.

V skladu z določilom 413. člena ZPP sprememba odločitve ni mogla vplivati na stroškovno odločitev. Na omenjenem določilu v zvezi s 165. členom ZPP pa temelji tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka.