Jedro

Pritožba je nedovoljena, ker pritožniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vloženo pritožbo, ko se protivi v lastno korist izdani sodni odločbi,zato mu ni dopustno nuditi sodnega varstva.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da pod točko II navedeno zapuščino dne 30. 3. 1988 umrlega L.K. na podlagi zakona dedujejo njegovi trije nečaki F.K., A.T.in A.K, vsak do 1/3. Zapuščino predstavlja nepremičnina, pripisna k vl. št. 1317 k.o. K.v., ki jo je pokojni zapustnik do 1/2 podedoval po svoji ženi (po opravljenem denacionalizacijskem postopku), druga polovica pa mu je bila vrnjena z denacionalizacijsko odločbo. Prvostopno sodišče je ob sklicevanju na določbe Zakona o denacionalizaciji - ZDen in izjave obeh navedenih zapustnikovih nečakinj zaključilo, da zapustnikova oporoka v korist E.K. v zvezi z vrnjenim denacionaliziranim premoženjem ni upoštevna in je zato nastopilo dedovanje po zakonu.

Tako odločitev izpodbija s pritožbo dedič F.K. ob uveljavljanju pritožbenih razlogov iz točke 2 in 3 člena 353/I Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju - ZD. Graja odločitev prvega sodišča o neupoštevanju zapustnikove oporoke in se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa na pritožbeni stopnji v korist E.K. kot oporočne dedinje oz. podrejeno za razveljavitev napadenega sklepa in ponovno odločanje na prvi stopnji.

Pritožba ni dovoljena.

Pregled zadeve pokaže, da je zapustnik z oporoko za dedinjo svojega premoženja določil E.K., ženo pritožnika F.K. Po sklepu o dedovanju opr. štev. D xx/88 z dne 16. 2. 1989 je E.K. izključno dedovala v njem navedeno zapustnikovo premoženje na podlagi oporoke z dne 1. 12. 1969. Prvostopno sodišče je s sedaj izpodbijanim sklepom pritožnika razglasilo za dediča pod II izreka izpodbijanega sklepa navedene zapuščine do 1/3, ta pa se v pritožbi zavzema za oporočno dedovanje v izključno korist E.K. in torej v svojo škodo, saj bi pritožnik v primeru takega oporočnega dedovanja E.K. izgubil upravičenje, ki mu gre na podlagi izpodbijanega sklepa. Tako je treba zaključiti, da pritožniku ni mogoče priznati pravnega interesa za vloženo pritožbo oz. da mu ob takih ugotovitvah, ko se protivi v lastno korist izdani sodni odločbi, ni dopustno nuditi sodnega varstva. Morebitni drugačni dejanski interesi pritožnika pa pravno niso upoštevni.

Ker je po navedenem pritožba nedovoljena, jo je bilo ob smiselni uporabi določb člena 367 ZPP v zvezi s členom 358/III istega zakona zavreči v skladu z določilom točke 1 člena 380 ZPP v zvezi s členom 163 ZD, ne da bi se pritožbeno sodišče smelo spuščati v razloge vložene pritožbe.

O stroških pritožbe ni bilo potrebno odločiti, ker niso bili priglašeni.