Jedro

Poznanstvo zakonitih zastopnikov tožene stranke s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru lahko predstavljalo razlog za njegovo izločitev kot sodnika, če bi sodeloval pri odločanju o pritožbi ali o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa zaradi zatrjevanega poznanstva ni mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti vseh sodišč, ki sodijo pod pristojnost Višjega v Mariboru ter celotnega Višjega sodišča v Mariboru.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka v gospodarskem sporu I Pg 564/2011, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki ne sodi v območje Višjega sodišča v Mariboru. Prenos pristojnosti utemeljuje z navajanjem, da ne pričakuje poštenega in neodvisnega sojenja zaradi „tesne“ prijateljske povezanosti zakonitih zastopnikov nasprotne stranke in predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Predlagateljica pristranskost odločanja dokazuje z „nezakonitim postopanjem sodišča“, saj naj bi pooblaščenec tožene stranke v nasprotju z določbami ZPP in ZST-1 izvedel, da je tožeča stranka vložila predlog za odlog plačila sodne takse, se seznanil z njegovo vsebino in predlagal njegovo zavrženje.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (pred tem in v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, pred katerim naj se postopek nadaljuje, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti. Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za takšno ugotovitev.

4. Poznanstvo stranke s sodnikom lahko v konkretni zadevi vzbudi dvom v nepristranskost sojenja in je zato lahko tudi razlog za izločitev sodečega sodnika. Tako bi zatrjevano poznanstvo zakonitih zastopnikov tožene stranke s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru lahko predstavljalo razlog za njegovo izločitev kot sodnika, če bi sodeloval pri odločanju o pritožbi ali o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa zaradi zatrjevanega poznanstva ni mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti vseh sodišč, ki sodijo pod pristojnost Višjega v Mariboru ter celotnega Višjega sodišča v Mariboru. Izraženi dvom v objektivno nepristranskost tako ne more biti utemeljen s posplošeno navedbo o medsebojnem poznanstvu vseh sodnikov, strokovnih sodelavcev in sodnega osebja s predmetnih sodišč s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru. Pa tudi samo poznanstvo med sodniki še ne predstavlja okoliščine, zaradi katere le-ti ne bi mogli neobremenjeno in po svoji vesti odločati o zadevah.

5. Poleg tega lahko stranka nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v predmetnem postopku, uveljavlja z zakonsko predvidenimi pravnimi sredstvi. Sam postopek za prenos pristojnosti namreč ni namenjen nadzoru nad delovanjem sodišč v konkretnih zadevah.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP zavrnilo.