Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je ugovor vložila druga oseba, kot je označena kot dolžnik, ugovor ni dovoljen in ga je bilo treba zavreči.
Ugovor se zavrže.
Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu upnika in izdalo sklep o izvršbi. Upnik je predlagal izvršbo na podlagi sodne poravnave P 29/98, z dne 18.6.1999. Dolžnik je prejel sklep o izvršbi (povratnica pripeta k list. št. 7.). V ugovornem roku vlaga ugovor J. D. Navaja, da se pritožuje zoper sklep o izvršbi. Ne strinja se s predlogom za izvršbo na podlagi sodne poravnave. Z možem kot toženo stranko ni dolžna plačati 750.000,00 SIT, saj med tožečo in toženo stranko ni bil sklenjen dogovor za vse stroške.
Ugovor ni dovoljen.
Iz izvršilnega naslova izhaja, da je bila tožena stranka A. D. Upnik je predlagal izvršbo zoper A.D. in sodišče mu je sklep o izvršbi tudi vročilo. V postopku je dovoljen ugovor, vendar ga mora vložiti dolžnik. Takšen je bil tudi pravni pouk na vročenen sklepu o izvršbi. Ker je ugovor vložila oseba, ki ni dolžnik, iz vsebine ugovora pa ne izhaja, da ne gre za primer iz 64. čl. ZIZ, je ugovor nedovoljen.
Sodišče prve stopnje je sicer odstopilo ugovor v reševanje pritožbenemu sodišču, da odloči po določbi 54. čl. ZPP.
Vendar je treba na dovoljenost pravnega sredstva paziti po uradni dolžnosti, zato je bilo treba ugovor zavreči kot nedovoljen (343. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).