Jedro

Za vročitev tožbe je predpisana osebna vročitev, ne pa tudi za vročitev vabila (na prvi narok za glavno obravnavo).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo zaradi izostanka, s katero je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 830.401,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.1.1993 do plačila (1. točka izreka) in ji povrne 39.330,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.1.1999 do plačila (2. točka izreka). Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pritožila. Navedla je, da ni prejela tožbe niti (osebno) vabila na narok, da pa je sicer v svojem bifeju zaposlila tri osebe. Smiselno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe, pri čemer ni priglasila pritožbenih stroškov. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred dnem 14.7.1999, ko je začel veljati "novi" Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99), je sodišče druge stopnje ob upoštevanju prvega odstavka njegovega 498. člena o pritožbi odločilo po dotedanjih procesnih predpisih (ZPP/77). Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov spisa (povratnice, ki je pripeta k tožbi) izhaja, da je bila tožba toženi stranki (osebno) vročena dne 6.12.1996. Zato ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Iz podatkov spisa (povratnice, ki je pripeta k odredbi za vabljenje na prvi narok za glavno obravnavo dne 8.1.1999) izhaja, da je bilo vabilo toženi stranki vročeno po njegovi ženi, ne pa osebno. Šlo je torej za navadno vročitev (po prvem odstavku 141. člena ZPP/77), ne pa za osebno (po prvem odstavku 142. člena ZPP/77). Vendar pa vseeno tudi ta pritožbeni očitek ni utemeljen. Medtem ko je za tožbo predpisana osebna vročitev, za vročitev vabila (na narok) osebna vročitev ni predpisana (prim. 142. člen ZPP/77; gl. Jože Juhart: "Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije", Univerzitetna založba Ljubljana, stran 432, paragraf 156, II.3.). Še posebej, ker v konkretnem primeru tožba toženi stranki ni bila vročena hkrati z vabilom na glavno obravnavo, ampak že prej (gl. drugi odstavek 293. člena ZPP/77). Ker torej ni podana zatrjevana absolutna bistvena postopkovna kršitev (iz 6. točke drugega odstavka 354. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 332. člena ZPP/77), je sodišče druge stopnje na podlagi 368. člena ZPP/77 pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj tudi ni zasledilo drugih (uradoma upoštevnih) absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev. Pri tem ni odgovarjalo na ostale pritožbene navedbe (prvi odstavek 375. člena ZPP/77), saj se sodba zaradi izostanka ne more izpodbijati zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 353. člena ZPP/77).