Jedro

Že zgolj določba tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 daje odgovor na vprašanje, ali je mogoče parkirni mesti v tem primeru šteti za garažo in s tem za stanovanjsko površino. Že zakonodajalec je namreč stanovanjsko površino opredelil ne samo kot čisto tlorisno površino vseh (zgoraj citiranih) zaprtih prostorov stanovanja, temveč mednjo šteje tudi čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku za leto 2019 odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Koper v višini 136, 17 EUR. Odločitev je sprejel na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Koper (Odlok o NUSZ/2015). Odmera se nanaša na zazidano stavbno zemljišče. 2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnik je tožbo vložil iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Navedel je, da sta oba organa štela, da se dve parkirni mesti obdavčita kot garaži. 60. člen Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ/84) določa, da se pri odmeri NUSZ upošteva čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile, ne pa površina parkirnih mest. Organ je tudi sam ugotovil, da gre za parkirni mesti, ne garaži, kot to tudi trdi tožnik. Tožnik je lastnik stanovanja v ... pri Kopru, ki obsega 105,93 m2 površine zaprtih prostorov in 16,70 m2 zunanjih površin ter 3 shramb v izmeri 21,2 m2, zato bi pravilno upoštevana površina lahko znašala kvečjemu 127,13 m2. Tožnik je lastnik še dveh parkirnih mest v isti stavbi, ki pa nista garaži in ju tožnik tudi ne sme preurediti v garaži. Za odmero NUSZ je tako edino relevantna površina zaprtih prostorov (stanovanja in shramb). Parkirni mesti nista zazidani ali kako drugače zaprti, nimata svojih vrat in ključavnice. Sta zgolj s črtami označeni parkirni mesti na asfaltni podlagi. Tudi (bodoči) modeli GURS-a za vrednotenje garaž ločijo med garažami in parkirnimi mesti, torej ju ne gre enačiti. Izpostavil je še, da je parkirno mesto št. 182 nekonvencionalne oblike (z vogalom s kotom 60 stopinj) in zato v pomembnem delu površine ne omogoča parkiranja. Jasnih pojmov, kot je npr. garaža, ni dopustno zlorabljati za davčne namene in jih tolmačiti tako široko. Dokler organ ne sprejme predpisa, ki bi pojma garaža in parkirno mesto enačil, ni upravičen terjati davka za parkirna mesta kot za garaže. Razlika odmerjenega davka znaša 27,97 EUR. Gre za načelno vprašanje, ki se nanaša na vsakoletno izdajanje odločb o odmeri NUSZ. Predlagal je odpravo odločbe in naložitev povrnitve njegovih stroškov postopka toženki.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri dejanskih in pravnih ugotovitvah izpodbijane odločbe, se na te razloge sklicevala in predlagala zavrnitev tožbe.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora odločitev organa o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2019 za dve parkirni mesti (kot del stanovanja) na naslovu ...

7. Podlaga za odmero nadomestila je Odlok o NUSZ/2015. Ta v 2. členu določa, da se nadomestilo plačuje za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče (prvi odstavek), v nadaljnjih odstavkih pa opredeljuje, kaj se šteje kot: zazidano stavbno zemljišče, nezazidano stavbno zemljišče, poslovne površine, javno infrastrukturo in objekt gospodarske javne infrastrukture.

8. Po drugem odstavku istega člena tega odloka se za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbeno inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljišče parcele se šteje za nezazidano stavbno zemljišče (drugi odstavek).

9. Zakon, ki je bil v obravnavanem primeru podlaga za izdajo Odloka o NUSZ/2015, je VI. poglavje ZSZ/84, ki se je v tem delu uporabljal izrecno na podlagi 5. točke prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97). ZUreP-1 je v 180. členu tudi določal, da se nadomestilo odmerja samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov. V tem smislu je ZGO-1 v določbah členov 218. - 218.b med drugim natančneje opredelil zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, za katera se lahko odmeri NUSZ. Po primerjavi opredelitve zazidanih stavbnih zemljišč iz Odloka o NUSZ/2015 in citiranih določb ZGO-1 je razvidno, da je opredelitev zazidanega stavbnega zemljišča v Odloku o NUSZ/2015 identična opredelitvi iz drugega odstavka 218. člena ZGO-1. 10. Poleg tega ZGO-1 v točkah 1.1, 1.2, 1.6 in 6.2 prvega odstavka 2. člena določa med drugim tudi pomen izrazov stavba. Po teh opredelitvah je stavba objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti.

11. Tožnik ugovarja, da organ ne bi smel vrednotiti dveh parkirnih mest kot garaži, pri čemer se sklicuje na 60. člen ZSZ/84 in Odlok o NUSZ/2015. 12. Po 60. členu ZSZ/84 se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe (drugi odstavek). Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter _čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile_.

13. Po presoji sodišča daje že zgolj določba citiranega tretjega odstavka 60. člena ZSZ/84 odgovor na vprašanje, ali je mogoče parkirni mesti v tem primeru šteti za garažo in s tem za stanovanjsko površino. Že zakonodajalec je namreč stanovanjsko površino opredelil ne samo kot čisto tlorisno površino vseh (zgoraj citiranih) zaprtih prostorov stanovanja, temveč mednjo šteje tudi čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile. Med strankama pa ni sporno, da se parkirni mesti nahajata v _zaprti garaži_ (ki se nahaja v 3. etaži več etažnega objekta) in sta del _stanovanjskih površin_ stanovanja z ID oznako ... Zato tudi po oceni sodišča ni mogoč drugačen zaključek, kot ga je sprejel upravni organ in to je, da je v takem primeru, kot obravnavani, torej, ko gre za parkirni mesti v zaprti stavbi - garaži, in ki sta del stanovanjskih površin, za zazidana stavbna zemljišča šteti tudi površino parkirnih mest in od te (tudi) odmeriti NUSZ. Glede na povedano so tako pravno nerelevantne navedbe, da gre zgolj za s črtami označeni parkirni mesti (pri čemer ima parkirno mesto št. 182 nekonvencionalno obliko) na asfaltni podlagi. Organu pa zato tudi ni mogoče očitati nedopustno širitev pojma ''garaža'' (in nezakonito odmero NUSZ v tem delu).

14. Tudi navedba, da (bodoči) modeli GURS za vrednotenje garaž ločijo med garažami in parkirnimi mesti, na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Kot že povedano, se za odmero NUSZ uporablja ZSZ/84 in Odlok o NUSZ/2015 (z opredelitvijo stavbnih zemljišč, kot izhaja iz ZGO-1).

15. Glede na povedano je sodišče tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, odločba pa je pravilna in utemeljena na zakonu, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

16. Sodišče je o zadevi odločilo na na nejavni seji, brez oprave glavne obravnave, ker je šlo v zadevi za vprašanje uporabe materialnega prava, pri čemer relevantno dejansko stanje (da je organ odmeril NUSZ za zazidano stavbno zemljišče za parkirni mesti v zaprti garaži, stavbi) med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

17. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.