Jedro

Odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek osebnega stečaja končalo in razrešilo upraviteljico.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica in vseh pritožbenih razlogov ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je postopek osebnega stečaja nad dolžnico končalo po tem, ko je ugotovilo, da so bile dolžnici odpuščene obveznosti s sklepom z dne 28. 10. 2022, ki je postal pravnomočen 18. 11. 2022. Med postopkom je pravni naslednik upnika A. d. o. o., umaknil svojo terjatev, ki mu je bila priznana kot navadna in pogojna terjatev, prav tako pa je upnik B. B. umaknil prijavljeno izločitveno pravico. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je bila upnici C. d. d., po samem zakonu priznana ločitvena pravica v višini vpisane hipoteke 80.000,00 EUR s pp na solastni nepremičnini dolžnice in sicer pogojno v višini, ki s strani obeh dolžnikov še ni bila poplačana. Ker zaradi umika obeh prijavljenih terjatev in nezapadlosti terjatev ločitvene upnice C. d. d., v postopku osebnega stečaja nad dolžnico ni več upnikov, razdelitev ni bila opravljena. Sodišče prve stopnje je zato odločilo, da se stečajni postopek konča brez razdelitve in razrešilo upraviteljico (1. in 2. točka prvega odstavka 376. člena ZFPPIPP).

5. Pritožnica graja odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek osebnega stečaja konča brez razdelitve ter vztraja pri prodaji premoženja v lasti stečajne dolžnice. Navaja, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, ki nastanek upničine terjatve povezuje z zapadlostjo le-te. Čeprav njena terjatev res še ni zapadla, pa ne pomeni, da ni nastala. Ker je nastala do začetka postopka osebnega stečaja, jo je stečajna upraviteljica tudi pravilno vključila v končni seznam preizkušenih terjatev ter pravilno priznala. Pritožnica šteje, da bi moralo sodišče prve stopnje unovčiti premoženje stečajne dolžnice, na katerem ji je bila priznana ločitvena pravica, saj bodo zaradi odpusta obveznosti in z zaključkom stečajnega postopka, obveznosti dolžnice prenehale.

6. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Pritožnici je bila v tem postopku na podlagi 298.a člena ZFPPIPP priznana ločitvena pravica v znesku 80.000,00 EUR, in sicer pogojno v višini, ki še ni bila poplačana. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je pritožnica sodišče dne 14. 11. 2022 obvestila o stanju kredita na dan 11. 11. 2022, ki je takrat znašalo še 59.847,47 EUR. Gre za bodoče obveznosti, ki v skladu s kreditno pogodbo zapadejo mesečno. Iz navedenega obvestila izhaja, da se kredit odplačuje (s strani kreditojemalca). Ker je pritožnica vztrajala pri prodaji premoženja v lasti dolžnice, jo je sodišče prve stopnje z dopisom z dne 17. 11. 2022 obvestilo, da odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (torej do dne 26. 8. 2021, kot to izhaja tudi iz izreka sklepa o odpustu obveznosti z dne 28. 10. 2022), in ne za morebitne bodoče terjatve iz naslova poroštva pri kreditu. Odpust obveznosti tudi ne vpliva na hipoteko v korist pritožnice, ki je vpisana pri dolžničinih nepremičninah in le-ta ostaja vpisana vse do poplačila kredita s stani kreditojemalca (hipoteka bi bila izbrisana le v primeru prodaje dolžničinega premoženja v tem stečajnem postopku). Iz obvestila pritožnice ne izhaja, da bi imela dolžnica neporavnave zapadle obveznosti, pritožnica pa niti v pritožbi ne izkazuje neporavnanih terjatev do pritožnice, ki bi se morale poravnati iz stečajne mase. Ker niso izkazane niti kakšne druge terjatve upnikov, ki v tem postopku ne bi bile poravnane (česar pritožba ne izpodbija), je bila odločitev sodišča, da se prodaja premoženja ne opravi, pravilna.

7. Pritožba vztraja, da na podlagi drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP (ki določa, da terjatve upnikov, ki niso plačane iz razdelitvene mase dolžnika, ne prenehajo in jih upniki lahko uveljavljajo tudi po koncu stečajnega postopka, razen v primeru, če pride do odpusta obveznosti) preneha tudi njena morebitna bodoča terjatev do dolžnice. Že zgoraj je pojasnjeno, da odpust obveznosti učinkuje le za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, na vse druge terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, pa odpust obveznosti ne vpliva in dolžniku niso odpuščene. Prav tako ostanejo vpisane tudi hipoteke na premoženju, ki v postopku stečaja ni bilo prodano, kar pomeni, da pritožnica s pritožbenimi razlogi, s katerimi vztraja pri prodaji premoženja v lasti stečajne dolžnice, ne more uspeti.

8. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.