Jedro

Razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, so pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil, tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča RS v Ljubljani je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1127/2013-7 z dne 22. 8. 2013 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi citira določbo drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ugotavlja, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči, zato se njegov finančni položaj v tem postopku ni ugotavljal. Dalje citira določbo 24. člena ZBPP in prvi odstavek drugega člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter ugotavlja, da tožnik prosi za dodelitev BPP v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 1127/2013-7, s katerim je bila zavržena njegova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 86/2013 z dne 3. 6. 2013, s katero je bilo odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu I U 742/2013, ki pa je bil pravnomočno končan 21. 6. 2013, torej pred 12. 7. 2013, ko je vložil tožbo, ki se vodi pod opr. št. I U 1127/2013. Glede na to je sodišče njegovo tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj si z vloženo tožbo ne bi mogel izboljšati pravnega položaja. Organ za BPP ocenjuje, da so navedeni razlogi, ki jih je Upravno sodišče navedlo v sklepu I U 1127/2013-7, utemeljeni za zavrženje tožbe, zato je pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo zoper navedeni sklep uspel, v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. To pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo. Ker ni prava uka oseba, prosi sodišče, da mu dodeli BPP, da se upravni spor pravilno popravi. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v tožbi in tako dokazal organu za BPP, da so njegove navedbe netočne. Izpostavlja, da je prejemnik socialne podpore. Po njegovem mnenju organ za BPP razlaga svoje trditve in argumente za zaščito svojih interesov na način, ki tožniku povzročajo vedno večjo stisko. Organ za BPP vseskozi krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker mu od samega začetka v zadevah ne nudi BPP. Meni, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena sodna odločba, sklep ali sodba ni pravilna. Poudarja, da je sodišče napačno ugotovilo, da naj bi bila krivda za razrešitev odvetnic na njegovi strani. Takšna odločitev je namerna, saj se tožniku nezakonito nalagajo plačila stroškov odvetnic, ki niti svojega zastopanja nista opravili korektno. Ker ga odvetnici nista korektno zastopali, je prosil za njuno zamenjavo. Zaradi nedopustnega ravnanja odvetnikov, Okrožnega sodišča v Ljubljani in Upravnega sodišča v Ljubljani je ostal brez odvetnika, ki bi ga v tej zadevi pravno zastopal in mu nastaja škoda. Sodišču torej smiselno predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za BPP v ponovni postopek. Predlaga tudi, da ga sodišče oprosti vseh stroškov in sodnih taks v zadevi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni spora o tem, da tožnik izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev izredne BPP, za katero je zaprosil, in sicer po določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP, saj je prejemnik denarne socialne pomoči. Sporno pa je, ali izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP po 24. členu tega zakona. Ob dodelitvi BPP mora namreč prosilec, kot je tožniku pojasnil že organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe, izpolnjevati tako finančni kot objektivni pogoj v skladu z določbami ZBPP.

Iz upravnega spisa zadeve je razvidno, da je tožnik predmetno prošnjo za dodelitev BPP vložil za dodelitev BPP za sestavo oziroma dopolnitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1127/2013 z dne 22. 8. 2013, s katerim je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 86/2013 z dne 3. 6. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu I U 742/2013 zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 29/2013 z dne 18. 3. 2013. Sodišče dalje ugotavlja, da je bil upravni spor I U 742/2013 končan s sklepom o zavrženju tožbe z dne 30. 5. 2013, ki je postal pravnomočen 21. 6. 2013, torej preden je tožnik 12. 7. 2013 vložil tožbo v zadevi I U 1127/2013. Zato je sodišče v zadevi I U 1127/2013 ravnalo pravilno, ko je zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožnika njegovo tožbo na podlagi določbe 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo s sklepom z dne 22. 8. 2013, saj si tožnik s tožbo v zadevi I U 1127/2013 ne more izboljšati svojega pravnega položaja. V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 mora namreč vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Tako sodišče zaključuje, da so razlogi, s katerimi organ za BPP utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji dodelitve BPP kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali ni zadeva očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, pravilni. Organ za BPP je sprejeto odločitev argumentirano obrazložil (glej zadnji odstavek na 2. strani in prvi ter drugi odstavek na 3. strani izpodbijane odločbe). Tožnik pa v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe organa BPP, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj organ za BPP ne bi pravilno ugotovil oziroma upošteval ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil, niti za to ne predlaga kakršnegakoli dokaza, pač pa, kot navedeno, le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj konkretno meni, da ta ni pravilna. Sodišče pa glede na povedano nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, zato se tudi v celoti sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

V zvezi s tožbenimi navedbami glede razrešitve odvetnic pa sodišče ugotavlja, da se te navedbe ne nanašajo na obravnavano zadevo.

Glede predloga za taksno oprostitev v predmetni zadevi sodišče tožniku pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje. Zato sodišče o tem predlogu ni posebej odločalo.

Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.