Jedro

Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb, ovire za vrnitev v naravi, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen, ne obstajajo (ter da bi bilo treba posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS. Vračanje zaplenjenega premoženja v naravi je možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti, torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti. Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice, se to v naravi ne vrača. V takem primeru je treba za premoženje plačati odškodnino, kar je obveznost pritožnice.

Pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin je treba uporabiti določbe ZDen, ki je specialni predpis. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa, kar pa ni bilo ugotovljeno. Sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi.

Izrek

I. Pritožbam se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi (po pritožbi prve nasprotne udeleženke) v 4. točki izreka glede vračila nepremičnin parc. št. 292/99, 292/101, 292/100, 292/29, 292/30, 292/38, 292/83, 292/76, 292/77, 292/75, 274/210, 274/526, 274/259 in 274/143 (vse k. o. ...) in (po vseh treh pritožbah) v 9. točki izreka (odločitev o stroških) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se vse tri pritožbe zavrnejo in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Krškem je s sklepom z dne 24.3.2015: - odločilo, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zavezanec za vračilo zaplenjenega nepremičnega premoženja v last in posest ter da je dolžan v zapuščino po pokojnem dr. A. A. (roj. ..., umrlem ...) vrniti zemljišča parc. št. 246/2, parc. št. 274/178, parc. št. 274/179, parc. št. 274/183, 162/197 parc. št. 274/187, parc. št. 266/11, parc. št. 292/65, parc. št. 274/370, parc. št. 274/423 (sedaj parc. št. 274/642, 274/643, 274/644), parc. št. 274/427 (sedaj parc. št. 274/650, 274/648, 274/649), parc. št. 274/430 (sedaj parc. št. 274/653, 274/654), parc. št. 274/431 (sedaj parc. št. 274/657, 274/658), parc. št. 274/438 (sedaj parc. št. 274/662, 274/663, 274/664), parc. št. 274/439 (sedaj parc. št. 274/665, 274/666, 274/667), parc. št. 274/421 (sedaj parc. št. 274/639, 274/638), parc. št. 274/429 (parc. št. 274/651, 274/652), parc. št. 274/424, parc. št. 274/428, parc. št. 274/432 (sedaj parc. št. 274/655, 274/656), parc. št. 274/433 (sedaj parc. št. 274/660, 274/661, 274/659), parc. št. 274/435, parc. št. 274/437, parc. št. 274/436, parc. št. 274/440, parc. št. 274/441, parc. št. 274/401, parc. št. 274/402, parc. št. 274/404, parc. št. 274/419 (sedaj parc št. 274/637, 274/636), parc. št. 266/13, 3147/3653 parc. št. 266/14, 1967/1494 parc. št. 262/10, vse k. o. ..., 929/2509 parc. št. 136/2, 1/2 parc. št. 728/0, vse k. o. ..., 590/1216 parc. št. 1144/0, 1/2 parc. št. 1145/0, 1/2 parc. št. 1149/0, 1/2 parc. št. 1150/0, 1/2 parc. št. 1157/1, 1/2 parc. št. 1157/10, 1/2 parc. št. 1157/6, vse k. o. ..., parc. št. 404/1, parc. št. 910/1, parc. št. 909/1, 33161/34428 parc. št. 911/0, 20475/22597 parc. št. 915/0, vse k. o. ..., 550/1147 parc. št. 541/0, 1/2 parc. št. 852/2, 1/2 parc. št. 542/0, vse k. o. ... (1. točka izreka); - odločilo, da je Občina I. zavezanka za vračilo zaplenjenega nepremičnega premoženja v last in posest ter da je dolžna v zapuščino po pokojnem dr. A. A. (roj. ..., umrlem ...) vrniti 325/2509 parc. št. 136/2, k. o. ... (2. točka izreka); - odločilo, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zavezanec za vračilo zaplenjenega nepremičnega premoženja v last ter da je dolžan v zapuščino po pokojnem dr. A. A. (roj ..., umrlem ...) vrniti zemljišča parc. št. 274/304, 1324/3075 parc. št. 274/145, 320/2704 parc. št. 274/148, parc. št. 274/504, parc. št. 274/285 (sedaj parc. št. 274/191, 274/192), 409/970 parc. št. 274/355, 8346/9399 parc. št. 274/354, parc. št. 274/358 (sedaj parc. št. 274/629, 274/630, 274/628), parc. št. 274/510, parc. št. 274/219, parc. št. 274/307 (sedaj parc. št. 274/616, 274/615), 269/792 parc. št. 274/331, parc. št. 274/328 (sedaj parc. št. 274/611, 274/623, 274/610), parc. št. 274/319, parc. št. 274/333, parc. št. 274/374, parc. št. 274/377, parc. št. 274/375, parc. št. 274/378, parc. št. 274/379, parc. št. 274/384, parc. št. 274/382, parc. št. 274/393, parc. št. 274/397, parc. št. 274/398, parc. št. 274/380, parc. št. 274/383, 2154/2396 parc. št. 266/3, 1863/2433 parc. št. 266/4, 2756/2845 parc. št. 266/5, 1250/1894 parc. št. 266/15, 2210/2861 parc. št. 266/16, 4213/4609 parc. št. 266/21, 775/3876 parc. št. 274/396, parc. št. 274/392, parc. št. 274/391, parc. št. 274/385, parc. št. 274/386, parc. št. 274/387, parc. št. 274/371, parc. št. 274/498, parc. št. 274/369, parc. št. 274/368, parc. št. 274/365, parc. št. 274/362, parc. št. 274/364, parc. št. 274/366, parc. št. 274/388, parc. št. 274/367, parc. št. 274/389, parc. št. 274/390, parc. št. 274/418, parc. št. 274/416, parc. št. 274/415, parc. št. 274/412, parc. št. 274/417, parc. št. 274/414, parc. št. 274/413, parc. št. 274/422 (sedaj parc. št. 274/640, 274/641, 274/716), parc. št. 274/499, 3911/9997 parc. št. 274/318, 2338/14582 parc. št. 274/322, 356/1943 parc. št. 274/360, parc. št. 274/359 (sedaj parc. št. 274/633, 274/631, 274/632), parc. št. 274/420 (sedaj parc. št. 274/634, 274/635), vse k. o. ... (3. točka izreka); - odločilo, da je Občina I. zavezanka za vračilo zaplenjenega nepremičnega premoženja v last in da je dolžna v zapuščino po pokojnem dr. A. A. (roj. ..., umrlem ...) vrniti zemljišča parc. št. 274/141, parc. št. 292/13 (sedaj parc. št. 292/99, 292/101, 292/100), parc. št. 292/29, parc. št. 292/30, 756/771 parc. št. 292/38, 1165/5076 parc. št. 292/83, parc. št. 292/76, parc. št. 292/77, 269/394 parc. št. 292/75, parc. št. 274/135 (sedaj parc. št. 274/614, 274/613, 274/612), 835/1701 parc. št. 274/143, parc. št. 274/172, parc. št. 274/210, parc. št. 274/526, 2773/2884 parc. št. 274/259, vse k. o. ... (4. točka izreka); - kot skrbnika za posebni primer določilo dr. B. B. (5. točka izreka); - odločilo, da je dolžna Republika Slovenija skrbniku za posebni primer iz 5. tč. sklepa za zaplenjeno nepremično premoženje 1/2 parc. št. 835/9, 134/24, 134/11, 134/19 (vse k. o. ...), 1/2 parc. št. 886/7, 886/5, 886/6, 886/9, 886/8 (vse k. o. ...), 1/2 parc. št. 260/1 k. o. ..., parc. št. 909/2, 910/2, 910/3, 908/0 (vse k. o. ...), 1/2 parc. št. 543/0 k. o. ..., 1/2 parc. št. 1220/1, 1220/2, 514/1 (vse k. o. ...), parc. št. 301/0, 274/444, 292/4, 292/5, 292/6, 292/7, 292/8, 292/57, 292/19, 292/20, 292/21, 292/22, 292/23, 292/24, 292/25, 292/26, 292/33, 292/34, 292/35, 292/36, 292/40, 292/71, 292/69, 292/70, 292/42, 292/74, 292/73, 292/72, 292/64, 263/4, 263/5 (do 1/2), 266/7, 266/17, 266/22, 266/18, 274/282, 274/533, 274/273, 320/0, 274/475, 274/471, 274/470, 305/0, 304/0, 306/0, 307/0, 308/0, 309/0, 310/0, 312/0, 313/0, 314/0, 315/0, 316/1, 316/2, 317/0, 274/469, 274/467, 274/462, 274/454, 274/452, 274/451, 274/450, 274/448, 319/0, 318/0, 274/536, 274/320, 274/315, 274/373, 274/538, 274/411, 274/409, 274/410, 274/407, 274/408, 274/405, 274/403, 274/426, 274/443, 274/540, 274/455, 274/425, 274/442, 274/457, 274/458, 274/453, 274/406, 274/147, 292/15, 292/62, 292/27, 292/28, 292/67, 292/66, 292/68, 274/142, 274/149, 274/151, 266/2, 274/300, 274/292, 274/503, 274/279, 274/280, 274/281, 274/502, 274/260, 274/501, 274/272, 274/274, 274/356, 274/332, 274/303, 274/293, 274/291, 274/290, 274/289, 274/288, 274/493, 274/585, 274/584, 274/583, 274/597, 274/598, 274/580, 274/581, 274/582, 274/599, 274/586, 274/271, 274/262, 274/258, 274/255, 274/254, 274/251, 274/252, 274/250, 274/249, 274/596, 274/572, 274/573, 274/574, 274/575, 274/551, 274/577, 274/576, 274/595, 274/253, 274/256, 274/257, 274/266, 274/263, 274/298, 274/316, 274/535, 274/314, 274/311, 274/312, 274/313, 274/310, 274/299, 274/301, 274/302, 274/335, 274/334, 274/372, 274/324, 274/309, 274/321, 274/493, 274/204, 274/531, 274/203, 274/532, 274/553, 274/225, 274/232, 274/231, 274/230, 274/233, 274/223, 274/520, 274/519, 274/589, 274/592, 274/593, 274/594, 274/591, 274/590, 274/587, 274/211, 274/212, 274/214, 274/216, 274/497, 274/222, 274/221, 274/217, 274/215, 274/525, 274/524, 274/523, 274/522, 274/521, 274/224, 274/234, 274/235, 274/236, 274/237, 274/578, 274/579, 274/554, 274/563, 274/244, 292/32, 274/352, 274/353, 274/350, 274/351, 274/349, 274/347, 274/346, 274/342, 274/341, 274/294, 274/348, 274/345, 274/343, 274/338, 274/340, 274/339, 274/336, 27/4/344, 274/337, 274/456 (vse k. o. ...) v roku 30 dni po pravnomočnosti predmetnega sklepa izplačati odškodnino v višini 257.195,27 EUR, vse v obveznicah Republike Slovenije, izdanih na podlagi Zakona o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja in Uredbe o izdaji obveznic za plačilo odškodnine zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uredba), z obrestmi, tekočimi od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi kazni zaplembe premoženja, tj. od 12.7.1993, do izdaje obveznic, v višini vlog na vpogled pri treh največjih bankah po deležu varčevalcev v Republiki Sloveniji, od dneva izdaje obveznic do izročitev obveznic, pa z obrestmi, kot jih določa Uredba (6. točka izreka); - zavrnilo predlog v delu na vrnitev nepremičnin 1/2 parc. št. 136/1, 135/0, 134/21 (vse k. o. ...), 1/2 parc. št. 824/0, 886/1 (vse k. o. ...), parc. št. 1143/1, 1143/2, 1143/3, 1/2 parc. št. 1141/0, 1142/0, 1146/0, 1148/0, 1157/4, 1157/3, 1157/5 (vse k. o. ...), parc. št. 1316/0, 905/1, 905/2, 907/0 (vse k. o. ...), 1/2 parc. št. 523/1, 851/3 (vse k. o. ...), parc. št. 292/1 (sedaj parc. št. 292/17, 292/52), 292/55, 274/446, 266/20, 274/537, 261/1, 246/1, 274/330, 274/376, 274/491, 274/247, 274/296, 274/447, 274/549, 274/445, 263/2, 274/156, 274/157, 274/155, 274/158, 274/159, 274/160, 274/161, 274/162, 274/163, 274/164, 274/286, 274/134 (sedaj parc. št. 274/619, 274/618, 274/617), 274/287 (sedaj parc. št. 274/513, 274/195), 274/305 (sedaj parc. št 274/619, 274/618, 274/619), 263/5, vse k. o. ... (7. točka izreka); - zavrglo predlog glede nepremičnin parc. št. 896/0 (prekomejni k. o. ...), parc. št. 260/2 (k. o. ...), parc. št. 697/1, 904/0, 910/0 (vse k. o. ...), parc. št. 525/1, 851/1, 852/1, 525/2, 523/2, 524/0 (vse k. o. ...), parc. št. 195/21, 195/22, 274/190, 265/2, 266/6, 266/1, 266/9, 266/2, 266/10, 266/12, 266/19, 263/2, 274/133, 274/150, 274/152, 274/154, 292/46, vse k. o. ... (8. točka izreka); - odločilo, da so dolžni nasprotni udeleženci v roku 15 dni predlagateljem nerazdelno plačati stroške postopka v višini 38.160,72 EUR (9. točka izreka).

2. Zoper sklep so se pritožili vsi trije nasprotni udeleženci.

3. Prva nasprotna udeleženka (Občina I.) se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče naj bi odločilo, da je dolžna vrniti v zapuščino tudi parcele št. 274/141, 274/614, 274/613, 274/612, 274/143 in 274/172 (vse k. o. ...), pri katerih je v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina, imetnik pravice uporabe pa H. p.o. Poudarja, da ZLNDL določa, da nepremičnine postanejo lastnina pravnih oseb, ki imajo na njih pravico uporabe, oziroma njihovih pravnih naslednikov. Po ZDen pa je zavezanec za vrnitev stvari pravna oseba, v premoženju katere so stvari, ki se po zakonu vrnejo upravičencu. Zavezanka za te parcele zato ne more biti pritožnica. Poleg tega v zvezi s parcelo št. 274/143 navaja tudi, da na delu le-te poteka cesta, zaradi česar naj bi šlo za pozidano stavbno zemljišče, ki se ne vrača v naravi. V zvezi s parcelami št. 246/2 in 274/404 in št. 274/396 (vse k. o. ...) poudarja, da Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne more biti zavezanec za njihovo vračilo. Prav tako naj bi pojasnila, da obstajajo ovire, zaradi katerih teh nepremičnin v naravi ni mogoče vrniti. Glede parcele št. 246/2 je v postopku zatrjevala, da se nahaja v območju, za katerega je bil sprejet sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za območje HE J. (enako tudi glede parcele 274/404). Kot dokaz je predlagala ogled na kraju samem, postavitev izvedenca geodetske in gradbene stroke (vse v vlogi z dne 28.5.2012). Sodišče se do teh dokazov ni opredelilo, samo pa (saj gre za ostro specializirana strokovna znanja) brez postavitve izvedenca vseh okoliščin ne more raziskati. Tudi glede parcel št. 292/99, št. 292/101, 292/100, 292/29, 292/30, 292/38, 292/83, 292/76, 292/77, 292/75, 274/210, 274/526 in 274/259 je dokazala, da obstajajo ovire za vračilo v naravi, saj se te nahajajo na območju gramoznice ... Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da svojih navedb ni konkretizirala ter podprla z dokazi o tem, da zatrjevani objekti stojijo na nepremičninah, ki so predmet vračanja. To pa ne drži. V postopku je namreč zatrjevala, da je Občina I. dne 12.2.1987 sprejela Odlok o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice ... Ta je bila nato tudi zgrajena z vsemi ustreznimi objekti ter v ta namen potrebno infrastrukturo (in je v funkciji). Glede tega je (v vlogi z dne 28.5.2012) predlagala tako ogled na kraju samem kot postavitev izvedenca geodetske in gradbene stroke, a se sodišče do teh dokazov ni opredelilo. Glede parcel št. 292/13 (sedaj št. 292/99, 292/101 in 292/100), št. 292/29, 292/30, 292/38, 292/83, 292/76, 292/77, 292/75, 274/210, 274/526 in 274/259 k. o. ... je zatrjevala, da obstajajo ovire za vračilo v naravi tudi iz razloga, ker se nahajajo v območju, za katerega je po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine I. za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine I. za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine I. predvidena izdelava lokacijskega načrta LM športno rekreacijskega centra v gramoznici ... Do teh trditev se sodišče ni opredelilo. Nadalje naj bi sodišče odločilo, da je zavezanka za vračilo parcele št. 292/76 k. o. ..., ki pa je v naravi cesta (kar pomeni, da gre za pozidano stavbno zemljišče, ki je v funkciji javnega dobra in se ne vrača v naravi). V postopku je glede ovir za vračilo nepremičnin v naravi (v vlogi z dne 28.5.2012) kot dokaz predlagala ogled ter postavitev izvedenca geodetske in gradbene stroke, a se sodišče do teh dokazov ni opredelilo. Ne strinja se niti z odločitvijo o stroških. Sklicuje se na ureditev po ZDen oz. ZNP, v skladu s katero bi moralo sodišče odločiti, kateri od nasprotnih udeležencev mora predlagateljem povrniti kakšen del skupnih stroškov (ne pa, da je odločilo, da so dolžni stroške poravnati nerazdelno). Poudarja, da 71. člen ZDen določa, da stranke v postopku denacionalizacije taks ne plačujejo, medtem ko je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je tudi te stroške naložilo v plačilo nasprotnim udeležencem. Tudi sicer naj bi bili stroški odmerjeni previsoko, poleg tega sodišče nekaterih stroškov predlagateljem ne bi smelo priznati.

4. Druga nasprotna udeleženka (Republika Slovenija) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper 6. in 9. točko izreka sklepa in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga v tem delu spremeni (v smislu pritožbenih navedb) oziroma ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje naj bi ob vpogledu v zemljiško knjigo ugotovilo, da so vse nepremičnine, ki so navedene pod točko 46 obrazložitve, v lasti pravnih oseb. Na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je s tem, ko je Republiko Slovenijo zavezalo k plačilu odškodnine za te nepremičnine, nepravilno uporabilo določbo tretjega odstavka 16. člena ZDen. V nadaljevanju navaja, kdo se (v smislu omenjene določbe) šteje za civilnopravno osebo. To nikakor niso zasebne gospodarske družbe. V konkretnem primeru je le Lovska družina ..., ki je lastnica parc. št. 274/456 k. o. …, civilnopravna oseba. Za nepremičnine, ki so v lasti drugih pravnih subjektov, to je gospodarskih družb D, d.o.o., E, d.d., F, d.o.o. in G, d.d., so predlagatelji zahtevali plačilo odškodnine kot primarno obliko vračila, predloga za vračilo v naravi pa niso postavili oziroma glede na zemljiškoknjižno stanje niso navedli pravilnih zavezancev za vračilo. Ovire za vračilo v naravi (v smislu 16. člena ZDen) za nepremičnine iz 46. točke obrazložitve (z izjemo parcele št. 274/456 k. o. ...) niso podane. Zato bi bilo potrebno predlog za plačilo odškodnine zanje zavrniti. Posledično je sodišče napačno izračunalo višino odškodnine, ki jo mora pritožnica plačati (in sicer znesek 257.195,27 EUR). V zvezi z odločitvijo o stroških pritožnica navaja, da je odločitev glede nerazdelnega plačila nepravilna, saj bi moralo vsakemu od nasprotnih udeležencev naložiti v plačilo del tistih stroškov, ki (glede na odstotek premoženja, ki ga je vsak od njih dolžan vrniti predlagateljem oziroma v zapuščino po njihovem pravnem predniku) odpadejo nanj. Sodišče prve stopnje naj bi pri odločitvi o stroških prezrlo določbe Zakona o dopolnitvi zakona o spremembah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki izrecno ureja vprašanje plačila stroškov postopka v tovrstnih postopkih. Poleg tega je del zahtevka po višini pravnomočno zavrnilo že s sklepom z dne 12.6.2008, del pa je zavrglo (oziroma zavrnilo) tudi z izpodbijanim sklepom. Zato bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati, v kakšnem obsegu so predlagatelji s svojim zahtevkom uspeli.

5. Tretji nasprotni udeleženec (Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Poudarja, da sodišče ni upoštevalo, da obstajajo za vračilo nekaterih parcel v naravi ovire oziroma da so nekatere parcele, ki so dejansko opredeljene kot naravne vrednote izrecno izvzete iz pravnega prometa. Prav tako je sodišče odločilo o vračilu treh parcel št. 274/145, 274/510 in 274/419, vse k. o. ..., katerih predlagatelji v zadnjem predlogu z dne 24.4.2012, v katerem so specificirali svoj zahtevek, niso navedli. Prav tako ni pravilno sprejelo odločitve o deležu nekaterih parcel, ki se vračajo v naravi. Tretji nasprotni udeleženec je v svoji vlogi (s prilogo) z dne 27.6.2012 jasno postavil deleže, do katerih bi morebitno vračilo v naravi (če bi zanj ne obstajale ovire) bilo možno. V nadaljevanju omenja parcele, za katere naj bi to veljalo. Sodišče ni pojasnilo, kako je določilo predmetne deleže parcel za vračilo v naravi. So pa ti drugačni od tistih, ki izhajajo iz podatkov, s katerimi razpolaga pritožnik. Nadalje je v svoji vlogi (in prilogi) izpostavil, da predstavlja vsaj pet parcel v k. o. ... (in sicer parc. št. 1149/0, 1150/0, 1157/1, 1145/0 in 1144/0) naravno dediščino, čemur sodišče v obrazložitvi ne oporeka. Enako velja za vsaj 71 parcel, ki ležijo v k. o. ... Stališče sodišča, da dejstvo, da so nepremičnine, za katere je določilo vrnitev v naravi in predstavljajo naravne vrednote, ekološko pomembna območja, ne pomeni, da so zemljišča izvzeta iz pravnega prometa, je napačno. V nadaljevanju pritožba navaja, kaj ZDen določa v tretjem odstavku 18. člena oziroma v 19. členu, prav tako se sklicuje na 85. člen Zakona o ohranjanju narave. Navaja tudi, kaj je določal ob uveljavitvi ZDen veljavni 51. člen Zakona o naravni in kulturni dediščini. Omenjeno naj bi bila zadostna ovira za vrnitev predmetnih nepremičnin v naravi. Določbo tretjega odstavka 18. člena ZDen, da se nepremičnine, ki so po predpisih o varstvu naravne in kulturne dediščine proglašene za kulturne spomenike ali naravne znamenitosti, vračajo po pogojih ZDen, je potrebno šteti kot materialnopravni pogoj, da je denacionalizacija kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti sploh mogoča. Način vrnitve (ovire) pa je potrebno presojati upoštevajoč vse veljavne predpise, vključno z omejitvami in izvzetji v postopkih vračanja. Predmetne nepremičnine so zato izvzete iz pravnega prometa, saj za njihovo vračilo v naravi obstaja ovira (sklicuje se na sklep Vrhovnega sodišča RS VI Ips 5/2006). Sodišče glede parcel št. 274/285, 274/318 in 274/322 vse k. o. ... (po katerih teče reka Sava) ni upoštevalo njegovega ugovora da obstajajo ovire za vračilo v naravi. Vodotok Save namreč po njegovih podatkih poteka po navedenih parcelah in zato te ne morejo biti predmet vrnitve v naravi. Prav gotovo pa pritožnik, ki ni upravljalec vodnih zemljišč, ni zavezanec za njihovo vračilo. V zvezi s parcelami 274/355, 274/510, 274/219 (vse k. o. ...), glede katerih je vračilu v naravi nasprotoval, je sodišče zavzelo nepravilno stališče. Vsako izvrševanje lastninske pravice pomeni po vsebini in smislu prosto razpolaganje in je nedotakljivost le-te v primeru fizičnih oseb še toliko bolj izrazita. Nahajališče in izraba rudnin, kar je značilnost navedenih parcel, je v interesu in takšnega pomena, da to dejansko predstavlja ovire za vračilo v naravi. Nejasna naj bi bila obrazložitev sklepa v točki 84, saj ni razvidno, čemu je namenjena. Pritožnik se ne strinja niti z odločitvijo o stroških, ki naj bi bila nejasna in nenatančna, stroški pa odmerjeni nepravilno. Odločitev o nerazdelnem plačilu vseh stroškov naj bi bila napačna. Sodišče bi moralo uporabiti splošno določbo ZNP (in ne 104. člena omenjenega zakona), ki določa, da nosijo udeleženci nepravdnega postopka vsak svoje stroške. Odločitev o povračilu stroškov posameznega udeleženca bi moralo sprejeti glede na obseg zaveze, ki se nanaša nanj. Ni moč preveriti, kako je sodišče prišlo do povračila zneska 38.160,72 EUR.

6. Predlagatelji so odgovorili na pritožbi prve in druge nasprotne udeleženke ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbo prvo nasprotne udeleženke v delu, ki se nanaša na 1. in 3. točko izreka sklepa, zavrže, v preostalem delu pa zavrne. Prav tako naj zavrne pritožbo druge nasprotne udeleženke.

7. Pritožbe so delno utemeljene.

V zvezi s pritožbo druge nasprotne udeleženke:

8. Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb (D(1), d.o.o., E, d.d., F, d.o.o. in G, d.d.),(2) ovire za vrnitev v naravi (upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen(3)) ne obstajajo (ter da bi bilo potrebno posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS.(4) Iz tega razloga je potrebno glede vprašanja oblike vračanja (in posledično zavezancev zanjo) primarno upoštevati določbe 145., 145.a in 145.b člena omenjenega zakona.(5) Prav v zvezi s pravilno razlago 145.a in 145.b člena ZIKS pa je Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-426/98 z dne 17.5.2001 poudarilo, da je vračanje zaplenjenega premoženja v naravi možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti (torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije).(6) Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice,(7) se to v naravi ne vrača.(8) V takem primeru je potrebno za premoženje plačati odškodnino, kar pa je obveznost pritožnice.(9) Zato njenim pritožbenim očitkom ni bilo moč slediti.

V zvezi s pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca:

9. Pritožbena trditev, češ da parcele št. 274/145, 274/510 in 274/419 (vse k. o. ...) niso bile navedene v vlogi z dne 24.4.2012, v kateri so predlagatelji svoj predlog dopolnili, ne drži (glej str. 16, 19 in 31 omenjene vloge). Prav tako ni moč slediti pritožbenemu očitku o zagrešeni kršitvi sodišča prve stopnje, ker naj ne bi pojasnilo, zakaj je posamezne parcele (ki jih omenja pritožba) vrnilo v določenih (po mnenju pritožbe napačnih) deležih. V tej zvezi je ob upoštevanju okoliščine, da je sodišče samo glede dveh parcel (ki jih omenja pritožba) odločilo, da se vrneta v solastnem deležu(10) (ostale pa se vračajo v celoti), pomembno to, da je dolžan pritožnik, ker zatrjuje, da naj bi bila odločitev sodišča prve stopnje napačna (ker naj bi bilo moč nepremičnine vrniti zgolj v („drugačnih“) deležih), prvenstveno konkretno pojasniti, zakaj naj bi bilo temu tako.(11) Zgolj navedba, da sam „razpolaga“ z drugačnimi podatki, pa takšnemu pričakovanemu standardu ne ustreza.

10. Sodišče prve stopnje je tudi natančno in prepričljivo obrazložilo (grej predvsem 27. in 28. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), zakaj glede parcel, za katere je predhodno sicer ugotovilo, da predstavljajo naravno vrednoto, ovire za njihovo vračilo v naravi ne obstajajo. Pri tem je, opredeljujoč se tudi do zakonskih določb, na katere se sklicuje pritožba (85. člen ZON,(12) 51. člen ZNKD(13)), poudarilo, da je potrebno pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin (premoženja) uporabiti določbe ZDen,(14) ki je v tem oziru specialni predpis. V nadaljevanju pa je nato izhajajoč iz (teh specialnih) določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa,(15) kar pa ni bilo ugotovljeno. Skratka sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi. V pravilnost tega stališča (ki je bilo potrjeno v sklepu Vrhovnega sodišča RS II Ips 257/2007 z dne 18.4.2007(16)) pritožba zgolj z omenjanjem posameznih (prej navedenih) zakonskih določb, do katerih se je opredelilo že sodišče prve stopnje, in (pavšalnim(17)) vztrajanjem, da gre za nepremičnine, ki jih ni moč vrniti, ne more vzbuditi nobenega dvoma.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi vpogleda v grafični del prostorskega portala (glej 9. in 12. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) ugotovilo, po katerih parcelah teče reka Sava in ki jih, ker so izven pravnega prometa, zato ni moč vrniti v naravi.(18) Pritožnikovo navajanje, da naj bi Sava „po njegovih podatkih“ tekla tudi po drugih parcelah, je pavšalno in posledično neprepričljivo.(19) Enako velja za nasprotovanje vračilu v naravi tistih parcel, s katerimi je povezano izkoriščanje rudnin (mineralov). Sodišče prve stopnje je namreč v 36. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da so ta zemljišča lahko v pravnem prometu,(20) prav tako da z njihovo vrnitvijo v naravi ne bo poseženo v (pridobljene) pravice do izkoriščanja rudnin. Prav tako ni (v nasprotju s tem, kar zatrjuje pritožba) nobenih nejasnosti glede vsebine 84. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je namreč v njenem okviru pojasnilo, kako so se posamezne relevantne parcele delile.

V zvezi s pritožbo prve nasprotne udeleženke:

12. Da je (in zakaj) prva nasprotna udeleženka postala na podlagi samega zakona (in sicer določbe 16.a člena ZSKZ(21)) lastnica in s tem zavezanka za vračilo parcel št. 274/141, 274/614, 274/613, 274/612, 274/143 in 274/172 (vse k. o. ...), je sodišče prve stopnje pojasnilo v 58. točki(22) obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožba, ki tem razlogom (konkretizirano) ne oporeka, se sklicuje na določbe ZLNDL(23) (v skladu s katerimi je lastnik nepremičnine postala pravna oseba, ki je imela na njej pravico uporabe). A pri tem ne upošteva, da je do pridobitve lastninske pravice na podlagi ZLNDL prišlo samo v primerih (glej 1. člen omenjenega zakona), ko zemljišča in stavbe v družbeni lastnini niso bili predmet lastninjenja po drugih zakonih. Do tega (torej lastninjenja po drugem zakonu) pa naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje (pritožba pa temu konkretizirano ne oporeka), prišlo tudi v primeru predmetnih parcel. 13. V čem naj bi bil interes prve nasprotne udeleženke za izpodbijanje odločitve,(24) da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (torej tretji nasprotni udeleženec) zavezanec za vračilo parcel št. 246/2, 274/404 in 274/396 (vse k. o. ...), ni razvidno, prav tako tega ne pojasni v pritožbi. Tudi sicer pa so same v zvezi z omenjenimi parcelami podane pritožbene navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje je namreč v točkah 37 - 41 obrazložitve izpodbijanega sklepa natančno pojasnilo, zakaj zgolj obstoj Državnega prostorskega načrta za območje Hidroelektrarne J. (na kar se je v vlogi z dne 28.5.2012 sklicevala pritožnica) upoštevaje 32. člen ZDen ne predstavlja ovire za vračilo parcel.(25) Tem razlogom sodišča prve stopnje (zaradi katerih izvedba z njene strani predlaganih dokazov ni bila potrebna) pa pritožnica (konkretizirano) niti ne oporeka.(26)

14. Glede parcel št. 292/99, 292/101, 292/100, 292/29, 292/30, 292/38, 292/83, 292/76, 292/77, 292/75, 274/210, 274/526 in 274/259 (vse k. o. ...) je sodišče prve stopnje v okviru 34. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je pritožnica (sicer) navajala, da je bila Gramoznica ... zgrajena z vsemi ustreznimi objekti in infrastrukturo (ter da je v funkciji), da pa svojih navedb ni konkretizirala ter podprla z dokazi (o tem, da objekti stojijo na nepremičninah, ki so predmet vračanja). Kakšne dodatne konkretne navedbe (ob tistih, ki jih je) bi morala prva nasprotna udeleženka v tej smeri še podati, ni jasno (niti sodišče prve stopnje tega ne obrazloži). Prav tako pa ne drži, da v zvezi s to zatrjevano okoliščino ni (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje) predlagala nobenih dokazov. V pritožbi namreč upravičeno navaja, da je (v vlogi z dne 28.5.2012) predlagala ogled na kraju samem oziroma postavitev izvedenca, prav tako da se sodišče prve stopnje do teh predlogov ni opredelilo.(27) Zato je bilo potrebno glede omenjenih parcel, kakor tudi glede parcele št. 274/143 k. o. ... (za katero tako kot za parcelo št. 292/76 k. o. ... pritožnica navaja, da po njej poteka cesta),(28) sklep sodišča prve stopnje v 4. točki izreka, posledično pa (po vseh treh pritožbah(29)) tudi v 9. točki izreka (odločitev o stroških), razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP(30) v zvezi s 37. členom ZNP(31)).

15. V preostalem pa je bilo potrebno vse tri pritožbe kot neutemeljene zavrniti in sklep sodišča prve stopnje(32) v izpodbijanem a nerazveljavljenem delu potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP). V novem postopku naj se sodišče prve stopnje v zvezi s parcelami, glede katerih je bil izpodbijani sklep razveljavljen, jasno opredeli do vseh navedb (o nemožnosti vračila v naravi(33)) in v zvezi z njimi podanimi dokaznimi predlogi prve nasprotne udeleženke, prav tako pa naj ponovno odloči o stroških postopka.(34) Op. št. (1): Hortikultura, plantaže in gradnje Op. št. (2): Katere sodišče prve stopnje omenja v 46. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Op. št. (3): Zakon o denacionalizaciji, Uradni list RS/I, št. 27/1991, s kasnejšimi spremembami Op. št. (4): Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list SRS, št. 17/1998, s kasnejšimi spremembami Op. št. (5): Glej tudi (v tej nepravdni zadevi sprejet) sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 486/2009 z dne 16.9.2010. Op. št. (6): Glej predvsem točke 18 - 24 obrazložitve omenjene odločbe Ustavnega sodišča RS.

Op. št. (7): Kar naj bi (upoštevaje tudi same pritožbene navedbe) veljalo tudi za konkretni primer.

Op. št. (8): Za olastninjeno premoženje (oziroma premoženje, ki sodi med njihova sredstva) imajo tudi one zagotovljeno ustavnopravno varstvo (glej 18. točko obrazložitve omenjene odločbe Ustavnega sodišča RS).

Op. št. (9): Glej tretji odstavek 145. člena oziroma 145.b člen ZIKS.

Op. št. (10): Pri čemer ni moč spregledati, da v zvezi s parcelo št. 542/0 k. o. ... pritožba navaja, da naj bi bilo vračilo možno v deležu 1345/1766, medtem ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se vrne (zgolj) ½ delež (torej manj, kot navaja pritožba). Na drugi strani pa glede parcele št. 262/10 k. o. ... pritožba ugotavlja, da naj bi bilo možno vračilo deleža 1967/1494. Povsem enako pa je odločilo tudi sodišče prve stopnje.

Op. št. (11): Tudi v vlogi z dne 27.6.2012 oziroma v njeni prilogi (B17), na kateri se v pritožbi sklicuje, ni pojasnjeno, zakaj naj bi bila vrnitev posameznih parcel možna (le) v deležih, ki jih navaja.

Op. št.(12): Zakon o ohranjanju narave, Uradni list RS, št. 56/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (13): Zakon o naravni in kulturni dediščini, Uradni list SRS, št. 1/1981, s kasnejšimi spremembami Op. št. (14): Glej 145.a člen ZIKS Op. št. (15): Oziroma na njih ne bi bilo mogoče pridobiti lastninske pravice.

Op. št. (16): Glej tudi sklep II Ips 347/2005 z dne 16.3.2006 Op. št. (17): Kljub sorazmerno obširni pritožbeni obrazložitvi je namreč konkretna (vsebinska) bolj ali manj izostala.

Op. št. (18): Osmi odstavek 21. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, s kasnejšimi spremembami) v zvezi s 3. točko prvega odstavka 19. člena ZDen.

Op. št. (19): Neprepričljivo je tudi (prav tako nekonkretizirano) pritožbeno navajanje, da, ker ni upravljalec vodnih zemljišč, ni zavezanec za njihovo vračilo. Ob tem spregleda, da ZIKS (glej 145.b člen) vračanje zaplenjenega premoženja v naravi veže na lastništvo le-tega s strani Republike Slovenije oziroma lokalne samoupravne skupnosti (pri čemer je zavezanec za vrnitev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v lasti Republike Slovenije Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije).

Op. št. (20): Glej 61. člen Zakona o rudarstvu, Uradni list RS, št. 61/2010, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (21): Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 67/2002, s kasnejšimi spremembami Op. št. (22): Glej tudi točki 56 in 57 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

Op. št. (23): Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, Uradni list RS, št. 44/1997, s kasnejšimi spremembami Op. št. (24): Ki ni „uperjena“ zoper njo.

Op. št. (25): In sicer ker omenjeni državni prostorski načrt (oziroma ustrezna uredba) predstavlja zgolj podlago za začetek pridobivanja zemljišč potrebnih za gradnjo.

Op. št. (26): Enako velja glede obrazložene ugotovitve sodišča prve stopnje (52. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) o nekonkretiziranosti pritožničine trditve, da bi z vrnitvijo parcele št. 246/2 k. o. ... v naravi prišlo do njene razdrobljenosti (ki bi onemogočala ekonomično obdelavo).

Op. št. (27): Glede istih parcel pritožba upravičeno ugotavlja tudi, da se sodišče prve stopnje (vsaj dovolj konkretno ne) ni opredelilo do njenih trditev (podanih v isti vlogi), da naj bi bila zanje predvidena izdelava lokacijskega načrta LM športno rekreacijskega centra v gramoznici ...

Op. št. (28): In naj bi zato obstajala ovira za vračilo v naravi.

Op. št. (29): Čeprav s pritožbama zoper odločitev o glavni stvari druga in tretji nasprotni udeleženec nista bila uspešna, pa je bilo zaradi vsebine sprejete odločitve o stroških to možno razveljaviti zgolj v celoti (torej glede vseh treh nasprotnih udeležencev).

Op. št. (30): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami Op. št. (31): Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (32): Ki v tem delu tudi ni obremenjen s kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Op. št. (33): In tako tudi do trditev, da naj bi bila na parcelah št. 274/143 in 292/76 (k. o. ...) cesta.

Op. št. (34): Pri čemer naj, v kolikor jih bo nasprotnim udeležencem ponovno naložilo v nerazdelno plačilo, ustrezno (konkretno) pojasni podlago za takšno odločitev (v obravnavani zadevi namreč ne gre za primer iz tretjega odstavka 161. člena ZPP).