Jedro

Posebne pogoje, kdaj je zoper sodbo upravnega sodišča dovoljena pritožba, določa ZUS-1 v 73. členu in da zato uporaba določb ZPP o pritožbi v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 v tem delu (implicitno torej tudi uporaba 375.a člena ZPP) ni mogoča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Stranka z interesom je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 559,98 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo stranke z interesom zoper sodbo Upravnega sodišča I U 1932/2019-42 z dne 12. 4. 2021 (I. točka izreka) in odločilo, da sama trpi svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje stranka z interesom (v nadaljevanju pritožnica) vlaga pritožbo iz razlogov po prvem odstavku 75. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep in sodbo sodišča prve stopnje I U 1932/2019 z dne 12. 4. 2021 razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje skupaj s stroškovno posledico. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je pritožbo zoper zgoraj navedeno sodbo vložila na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Do uporabe te določbe v postopku upravnega spora pa se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo, posledično tudi ni ugotavljalo, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

**K I. točki izreka**

5. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da pritožnica ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pritožbo vložila prepozno, tj. po izteku pritožbenega roka iz tretjega odstavka 73. člena ZUS-1. Ker je to samostojen razlog za zavrženje pritožbe (prim. prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), je odločitev sodišča prve stopnje že zaradi tega pravilna.

6. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da 375.a člen ZPP določa, kdaj je zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena pritožba. Sodišče prve stopnje pa je v 4. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da posebne pogoje, kdaj je zoper sodbo upravnega sodišča dovoljena pritožba, določa ZUS-1 v 73. členu in da zato uporaba določb ZPP o pritožbi v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 v tem delu (implicitno torej tudi uporaba 375.a člena ZPP) ni mogoča. Glede na navedeno ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do uporabe 357.a člena ZPP v upravnem sporu ni opredelilo, kot tudi ne iz tega očitka izpeljana trditev o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1. 7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. O zadevi je odločil sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. **K II. točki izreka**

9. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato je dolžna v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 povrniti tožeči stranki stroške odgovora na pritožbo v znesku 559,98 EUR (625 točk po 4. točki v zvezi z drugo alinejo 1. točke tarifne št. 30 Odvetniške tarife – v nadaljevanju OT, 125 točk za zastopanje treh strank po tretjem odstavku 7. člena OT in 2 % za administrativne stroške po tretjem odstavku 11. člena OT, vse povečano za 22% DDV po drugem odstavku 12. člena OT). Zakonske zamudne obresti tečejo od naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.