Jedro

Prvostopenjsko sodišče je na podlagi izkazanih okoliščin, torej pretresenosti obtoženca, svojega kritičnega in konstruktivnega odnosa, pripravljenosti sodelovati v postopku, obžalovanja in predhodne nekaznovanosti ustrezno pretehtalo, da ni več utemeljen sklep, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost ponovil istovrstno kaznivo dejanje. Pri tem zgolj teža očitanega kaznivega dejanja ne zadostuje za sklep, da je podana ponovitvena nevarnost, temveč mora ta sklep izhajati tudi iz drugih okoliščin na strani storilca. Le-te pa v tem primeru, glede na vse navedeno, niso več podane oz. so se od odreditve pripora in od podaljšanja ukrepa ob vložitvi obtožnice spremenile do te mere, da ponovitvena nevarnost več ni podana, kot je to pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje obtoženemu A. A. podaljšalo pripor ob izreku sodbe na podlagi prvega odstavka 361. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), in sicer iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, do nastopa kazni; pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pa je odpravilo.

2.Zoper navedeni sklep se je v delu, v katerem je sodišče zoper obtoženega odpravilo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, pritožila okrožna državna tožilka, iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z 11. točko 371. člena ZKP - zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in iz razloga po 3. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi s 373. členom ZKP - zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v delu, ko je odpravilo pripor glede ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, spremeni tako, da zoper obtoženca na podlagi petega in šestega odstavka 366. člena ZKP podaljša pripor tudi iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, do nastopa kazni.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče svojo odločitev o odpravi pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti jasno in podrobno argumentiralo v točkah 14 - 16 obrazložitve napadanega sklepa, tam podanim razlogom pa pritožbeno sodišče pritrjuje in ugotavlja, da razlogi, nanizani v točki 16 obrazložitve, niso v nasprotju z razlogi iz točke 15. Sodišče je namreč, upoštevaje tudi nove okoliščine, ugotovljene na predobravnavnem naroku ter naroku za izrek kazenske sankcije z dne 23. 12. 2025, presodilo, da je obtoženec izkazal dovolj kritičen odnos do svojega dejanja, ki ga je obžaloval in ga je dosedanji postopek pretresel do te mere, da tovrstnih kaznivih dejanj več ne bo ponavljal. Tudi tožilstvo je očitno sprejelo tovrsten kritičen odnos obtoženca, njegovo nekaznovanost in obžalovanje, ko je bilo pri sklenitvi sporazuma o priznanju krivde z dne 18. 11. 2025, ob uporabi omilitvenih določil iz 2. točke drugega odst. 21. člena KZ-1 dogovorjena nizka zaporna kazen. Tako tožilstvo, kot tudi prvostopenjsko sodišče, sta očitno prepoznala obžalovanje obtoženca, njegovo nekaznovanost ter kritičnost do storjenega dejanja, zato tudi pritožbeno sodišče sledi presoji prvostopenjskega sodišča, da je obtoženec s svojim konstruktivnim odnosom tekom postopka izkazal zaupanje, da kaznivih dejanj ne bo več ponavljal. Kljub nasprotovanju tožilstva in zatrjevanju, da na podlagi teh okoliščin ni mogoče sklepati, da ni več podana ponovitvena nevarnost, je pritožbeno sodišče na stališču, da je prvostopenjskega presoja pravilna.

5.Tožilstvo v pritožbi nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da vsebina, ki izhaja iz obtoženčevih telefonov, ne kaže na njegovo sodelovanje še v kakšnih drugih primerih nezakonitih prevozov in se pri tem sklicuje na zapisnik z dne 17. 10. 2025 in USB ključek te uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 10. 11. 2025. Pritožbeno sodišče glede tega ugotavlja, da iz l. št. 231 spisa sicer res izhaja, da naj bi bil obtoženec na ozemlju Republike Slovenije že dne 12. 10. 2025 in da policisti utemeljeno trdijo, da je torej pred sedaj obravnavnim prevozom že opravil eno vožnjo ilegalnih migrantov v Italijo. Vendar pa za tovrstne očitke obtoženec nikoli ni bil obravnavan, torej utemeljen sum za očitke predhodnega prevoza ilegalnih migrantov nikoli ni bil presojan. Trditve, da je že pred sedaj obravnavano vožnjo opravil vožnjo migrantov v Italijo, tako ostajajo zgolj na ravni domnevanj in so kot takšne tudi v nasprotju z načelom domneve nedolžnosti (27. člen Ustave RS).

6.Tožilstvo tudi zmotno navede, da je bila zadnja odločitev prvostopenjskega sodišča o podaljšanju pripora iz obeh pripornih razlogov (begosumnosti in ponovitvene nevarnosti) presojana in potrjena tudi s strani Višjega sodišča v Celju, s sklepom z dne 26. 11. 2025. V omenjenem sklepu namreč pritožbeno sodišče pripornih razlogov ni vsebinsko presojalo, saj je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo že iz procesnih razlogov.

7.Prvostopenjsko sodišče je sicer pritožbeno izpostavljene okoliščine (torej da je obtoženec uporabljal kar tri telefone, da je v naprej kupil vinjeto za Slovenijo, pri sebi imel mobilni paket za hrvaško številko in ohišje mobilnega operaterja Mobitel brez SIM kartice ter je pri prevozu uporabljal svoj avtomobil) pravilno vzelo v ozir. Prav tako tudi sama teža, način in okoliščine storitve očitanega kaznivega dejanja niso ostali spregledani. Vsemu navkljub pa je prvostopenjsko sodišče na podlagi izkazanih okoliščin, torej pretresenosti obtoženca, svojega kritičnega in konstruktivnega odnosa, pripravljenosti sodelovati v postopku, obžalovanja in predhodne nekaznovanosti vendarle ustrezno pretehtalo, da na podlagi vseh okoliščin ni več utemeljen sklep, da bi obtoženec v primeru izpustitve na prostost ponovil istovrstno kaznivo dejanje. Pri tem zgolj teža očitanega kaznivega dejanja ne zadostuje za sklep, da je podana ponovitvena nevarnost, temveč mora ta sklep izhajati tudi iz drugih okoliščin na strani storilca. Le-te pa v tem primeru, glede na vse navedeno, niso več podane oz. so se od odreditve pripora in od podaljšanja ukrepa ob vložitvi obtožnice spremenile do te mere, da ponovitvena nevarnost več ni podana, kot je to pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče.

8.Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki tožilstva niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).