Jedro

Sklep, s katerim sodišče prve stopnje stranki naloži, da založi predujem za izvedbo dokaza z zaslišanjem sodnega izvedenca, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena, četudi vsebuje sklep zmotni pravni pouk o možnosti pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa založiti predujem za izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedencev v višini 600,00 EUR na račun sodišča prve stopnje (točka 1 izreka). Toženi stranki pa je tudi naložilo, da v roku 15 dni v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje z dne 3. 8. 2010 dostavi pisno oceno škodljivih posledic originatorja in pripombe na izvedenski mnenji v vlogi z dne 3. 8. 2010 popravi tako, da vloga ne bo vsebovala tajnih podatkov in ne bo vsebovala oznake „interno“ (točka 2 izreka).

Zoper takšen sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da je dokaz za postavitev izvedencev predlagala tožeča stranka, zato sodišče nima pravne podlage, da toženi stranki naloži založitev predujma za izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedencev. Sodišče prve stopnje pa je v drugi točki izreka nezakonito prekoračilo svoja pooblastila in pristojnosti z namenom, da bi samo presodilo, ali je vloga upravičeno označena kot tajna stopnje INTERNO.

Pritožba ni dovoljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Izpodbijani sklep je po svoji naravi sklep procesnega vodstva, zoper takšne sklepe pa v skladu s prvim odstavkom 363. člena ZPP ter tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi prve točke 365. člena ZPP v zvezi s 352. členom ZPP pritožbo moralo zavreči kot nedovoljeno. Pri tem ni bistveno, da je bil v izpodbijanem sklepu dan napačen pravni pouk, saj ta stranki ne more dati pravice do pritožbe, če je v zakonu izrecno določeno, da zoper takšno odločbo ni pritožbe.

Sicer pa je odločitev sodišča prve stopnje tudi vsebinsko napačna. Sodišče prve stopnje zaslišanje izvedencev neutemeljeno šteje za samostojen dokaz, pri katerem bi glede predujma lahko veljala drugačna pravila, kot so veljala pri odločitvi, komu se naloži plačilo predujma za izdelavo pisnega izvida in mnenja. S sklepom opr. št. I Pd 1148/2007 z dne 25. 3. 2010 je sodišče prve stopnje izključno tožeči stranki naložilo plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem, saj je izvedbo tega dokaza predlagala tožeča stranka. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno navedlo, da gre za predujem za izvedbo dokaza z izvedencem, tako da v tem sklepu ni ločilo, da gre zgolj za predujem za izdelavo pisnega izvida in mnenja, temveč za izvedbo celotnega dokaza. Iz določbe prvega odstavka 253. člena ZPP o tem, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi, ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo, izhaja, da izvedba dokaza z izvedencem vedno vključuje (čeprav v praksi ni tako) tudi ustno podajanje mnenja na obravnavi, torej zaslišanje izvedenca in da je pisni izvid in mnenje le alternativa k ustnemu podajanju izvida in mnenja. Zaradi navedenega sodišče prve stopnje ni imelo nobene osnove, da zato, ker založeni predujem za izvedbo dokaza z izvedencem ni zadoščal tudi za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem izvedenca, plačilo predujma za takšne višje stroške naloži v plačilo stranki, ki sicer ni bila zavezana za plačilo predujma za izvedbo dokaza z izvedencem. V obeh primerih gre za izvedbo istega dokaza, zato ne morejo za izdelavo pisnega izvida in mnenja veljati druga pravila glede predujma, kot za ustno podajanje tega izvida na naroku za glavno obravnavo.