Jedro

Iz odločb upravnih organov ne izhajajo razlogi za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez zaslišanja tožnika, za katerega ni sporno, da je bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, ki se z izpodbijano odločbo spreminja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana št. 351-1345/2012-6 z dne 4. 4. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka spremenila gradbeno dovoljenje št. 351-1104/2010-26 z dne 10. 6. 2011, s katerim je bila družbi A. d.o.o. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) dovoljena rekonstrukcija in dozidava obstoječe enostanovanjske stavbe na zemljiščih parc. št. 67/4 in 67/12, obe k.o. ... ter izvedba plinskega priključka preko zemljišča parc. št. 68/1 k.o. ... po tam navedenem projektu. Z izpodbijano odločbo se streha na predmetni enostanovanjski stavbi nadomesti z novo, kota strehe pa bo po izvedeni rekonstrukciji + 12,72 nad koto pritličja (301,74 m.n.v.) oziroma na 314,46 m.n.v. Spremeni pa se tudi prometna in zunanja ureditev, in sicer se ob uvozno izvozni klančini in dvorišču v skladu z navedenim načrtom izvede AB pilotna stena (v skupni dolžini 20,85 m oziroma 18 mikro pilotov, premera 0,40 m na medsebojni osni razdalji 1,20 m), na vrhu povezana z AB gredo, ki je od posestne meje zemljišča parc. št. 84/2 k.o. ... oddaljena 0,40 m, od posestne meje zemljišča s parc. št. 84/9 k.o. ... pa 0,80 m, AB piloti pa so dimenzionirani kot trajna konstrukcija, ki se na odprti – vidni strani izvede kot fasadna obloga. Nad uvozno – izvozno klančino pred uvozom v novo predvideno garažo je izvedena pergola, streha nad garažnim delom dozidave je terasa, ki se stopničasto spusti na nivo vrta in bogato ozeleni. Zaradi zagotovitve izvedbe zunanje ureditve v nivojih se zahodno od predmetne dozidave izvedeta oporna zidova in sicer severnejši dolžine 4,40 m in višine 1,50 m in južnejši dolžine 4,40 m in višine 3,25 m. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradbeno dovoljenje z dne 10. 6. 2011 veljavno, da je investitor izkazal pravico gradnje, da so spremembe, kot so opredeljene v predloženem PGD, takšne narave, da zanje ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja, saj v ničemer ne spreminjajo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno organ ni opravil ustne obravnave, odločbo pa je vročil vsem, ki so imeli status stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011. Ugotovil je, da se predvidena gradnja nahaja v enoti urejanja prostora RD-261, v območju namenske rabe zemljišč SSsV – splošne večstanovanjske površine, tip stavbe NV, ki se na podlagi določb 69. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 9/13, v nadaljevanju Odlok) ureja z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 78/10 in naslednji, v nadaljevanju OPN MOL). Po 69. členu Odloka se postopki za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka (dne 31. 1. 2013), končajo po določbah prostorskih aktov MOL, veljavnih v času vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Predmetna vloga za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja je bila popolna 17. 10. 2012. Predvidena gradnja je tudi v delu, ki se nanaša na spremembo gradbenega dovoljenja, skladna z določbo 21. člena OPN MOL. Zaradi postavitve lege na zunanji rob zidu in ker obstoječe stanje objekta ni točno pod pravim kotom, se ostrešje prilagodi dejanskemu stanju na objektu, kar pomeni, da se poveča višina slemena nove strehe enostanovanjske stavbe glede na PGD, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, iz obstoječih 12,17 m od kota 0,00 na 12,72 m od kota 0,0. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Na tožnikove pritožbene navedbe je odgovoril, da so predvidene spremembe gradbenega dovoljenja skladne z veljavnim prostorskim aktom (OPN MOL). V zvezi s pritožbenimi navedbami glede tožnikovega nesodelovanja v postopku izdaje odločbe opozarja na tretji odstavek 73. člena ZGO-1. Ugotavlja, da gre v konkretnem primeru dejansko za manjše spremembe izdanega gradbenega dovoljenja, ki so vse izključno funkcionalne narave, pri čemer se pogoji rabe sosednjih zemljišč in objektov nikakor ne poslabšujejo. Zato je izdaja odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku pravilna in zakonita.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da sta se z dovoljenimi spremembami poslabšala osončenje in osvetlitev njegove mansarde, kar pomeni, da so se bistveno poslabšali pogoji rabe njegove nepremičnine, zaradi spremenjene okolice objekta pa so spremenili tudi bivanjski pogoji. Zato so bila kršena pravila postopka, ko mu kot lastniku sosednjega objekta na naslovu ... ni bila dana možnost sodelovanja v postopku, upravni organ pa mu ni vročil spremenjenega objekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, načrta arhitekture in izjave o mehanski odpornosti in stabilnosti objekta, ki so bili podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Meni, da bi bilo treba v predmetni zadevi angažirati izvedenca, ki bi ugotavljal vpliv gradnje na ostale objekte v okolici, zlasti glede osončenja. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011 mu je bila udeležba bila priznana, zato bi mu morala biti priznana tudi v postopku njegove spremembe. Z navedenim ravnanjem je upravni organ kršil 63. člen ZGO-1. Poleg tega je obseg del, predvidenih s spremembo gradbenega dovoljenja, takšen, da zahteva novo gradbeno dovoljenje in ne zgolj spremembo gradbenega dovoljenja. S tem, ko se je organ omejil le na predlagane spremembe, je kršil tretji odstavek 73. člena ZGO-1. Navaja, da je z izpodbijano odločbo toženka dopustila investitorju dvig objekta v nasprotju z OPN. Dodaja še, da gre v konkretnem primeru za legalizacijo črne gradnje, saj je prizadeta stranka vsa dela izvedla že pred pravnomočnostjo odločbe. Predlaga odpravo odločb upravnega organa prve stopnje in upravnega organa druge stopnje.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je splošno znano, da se pri rekonstrukcijah objektov zgodijo določene anomalije, kot se je v tem primeru, ko se je povečala višina slemena strehe iz 12,17 m na 12,72 m, kar je še vedno skladno z OPN MOL. Že geografska lega predmetnega objekta, ki se nahaja severno od tožnikovega objekta, kaže na to, da na osončenje tožnikovega objekta ne vpliva. Kot neutemeljene zavrača tudi ostale tožbene ugovore, trditev o poslabšanju ostalih pogojev, razen osončenja, pa ocenjuje kot tožbeno novoto. Predlaga zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Obseg sprememb, dovoljenih z izpodbijano odločbo, ni sporen in izhaja iz izpodbijane odločbe, in sicer gre med drugim tudi za novo streho, ki bo po obliki in naklonu enaka obstoječi ter bo pokrita z opečno kritino. Se pa v primerjavi z gradbenim dovoljenjem, izdanim dne 10. 6. 2011 spreminja višina slemena nove strehe glede na PGD, ki je bil sestavni del gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, in sicer je kota strehe s spremenjenim gradbenim dovoljenjem višja za 0,55 m. Spremeni pa se tudi zunanja ureditev, in sicer se izvede pilotna stena, na vrhu povezana z AB gredo, pergola, streha nad garažnim delom, ki je hkrati terasa, ki se stopničasto spusti na nivo vrta, zahodno od predmetne dozidave pa se izvedeta oporna zidova.

Sporno je, ali je pravilna odločitev toženke, da je za predmetno spremembo projekta v skladu s 73. členom ZGO-1 izdala spremenjeno gradbeno dovoljenje, in ne novega gradbenega dovoljenja, in da ga je izdala v skrajšanem postopku, brez zaslišanja tožnika.

Po prvem odstavku 73. člena ZGO-1 se gradbeno dovoljenje lahko spremeni, investitor pa lahko vloži zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja samo v času njegove veljavnosti. Po drugem odstavku navedene določbe je investitor dolžan vložiti zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja, če se po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt za izvedbo tako spremeni, da pomeni to za objekt, ki se gradi oziroma rekonstruira, spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev. V tem primeru se gradbeno dovoljenje lahko spremeni samo po enakem postopku, kot je bilo to dovoljenje izdano. Nova odločba, ki deloma nadomesti gradbeno dovoljenje, se omeji na predlagane spremembe, če zaradi predlaganih sprememb, ki vplivajo na lokacijske pogoje, ni potrebno izdati novega gradbenega dovoljenja. Če se nova odločba iz prejšnjega odstavka omeji na predlagane spremembe, jo v skladu s tretjim odstavkom navedene določbe pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda v skrajšanem ugotovitvenem postopku in brez zaslišanja strank, vendar samo, če takšne spremembe ne poslabšujejo pogojev rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogojev za varovanje kulturne dediščine in pogojev za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja.

Iz navedene določbe izhaja, da spremenjenega gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati, kadar gre za spremembe, ki vplivajo na lokacijske pogoje.

Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, zakaj so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja oziroma zakaj v obravnavanem primeru, ko gre med drugim za povišanje slemena strehe za 0,55 m ter za večje spremembe prometne in zunanje ureditve, ne gre za spremembo lokacijskih pogojev, sodišče izpodbijane odločitve ne more preizkusiti. Razlogi, ki jih navaja toženka za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja, in sicer da se s predlaganimi spremembami ne poslabšujejo pogoji rabe sosednjih zemljišč in objektov, pogoji za varovanje kulturne dediščine in pogoji za ohranjanje narave oziroma se z njimi ne spreminjajo pogoji, ki so veljali ob izdaji gradbenega dovoljenja pa so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe v skrajšanem postopku.

Kljub izrecnemu ugovoru tožnika v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, da je obseg predmetnih sprememb takšen, da bi zahteval izdajo novega in ne zgolj spremenjenega gradbenega dovoljenja, pa te pomanjkljivosti odločbe organa prve stopnje tudi ni odpravil upravni organ druge stopnje, pač pa je zgolj presojal skladnost predmetne gradnje z OPN MOL.

Iz odločb upravnih organov ne izhajajo niti razlogi za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, brez zaslišanja tožnika, za katerega ni sporno, da je bil stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja z dne 10. 6. 2011, ki se z izpodbijano odločbo spreminja. Tako upravni organ prve stopnje, kot upravni organ druge stopnje zgolj naštevata pogoje iz tretjega odstavka 73. člena ZGO-1, ki morajo biti izpolnjeni za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku in pavšalno navedeta, da so v obravnavanem primeru ti pogoji izpolnjeni, zakaj menita, da so v obravnavanem primeru ti pogoji izpolnjeni, pa ne navedeta. Povišanje objekta bi vsekakor lahko bil razlog za poslabšanje pogojev rabe sosednjih zemljišč. Sodišče zato tudi ugovora, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ne more preizkusiti.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku se bo morala toženka najprej ugotoviti, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja. Če bo ugotovila, da so ti pogoji izpolnjeni, pa bo morala ugotoviti še, ali so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po skrajšanem postopku, med drugim, ali so spremembe projekta res takšne, da ne morejo poslabševati pogojev rabe sosednjih objektov. Če obstaja o tem dvom, mora organ odločbo izdati v rednem postopku, stranskim udeležencem pa mora dati možnost, da se v postopku izjavijo. Vročitev odločbe sama po sebi ne pomeni, da je bila stranskemu udeležencu ta možnost dana.