Jedro

Carinska uprava RS je lahko le ena izmed upnic, ki mora v prekluzivnem roku prijaviti svojo denarno terjatev v stečajnem postopku, vendar, ali je to storila ali ne, je stvar stečajnega postopka in na postopek odmere carinskih dajatev ne vpliva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke proti odločbi Carinarnice M. z dne 1.2.1994, s katero je navedeni prvostopni organ tožečo stranko zavezal k plačilu carine in ostalih uvoznih davščin v znesku 2,258.517,00 SIT za blago, ki je bilo pri Carinarnici G. začasno uvoženo v preizkus, po uvozni carinski deklaraciji z dne 12.12.1991, katerega pa uvoznik, po preteku roka, ni vrnil v tujino in zanj tudi ni zahteval podaljšanja roka začasnega uvoza, niti ni blaga uvozno ocarinil. Blago je bilo uvoženo zaradi preizkusa in bi se moralo po končanem preizkusu v določenem roku vrniti v tujino, ali pa bi moral biti nad blagom izvršen določen postopek. Tega pa tožeča stranka ni storila, ampak je blago še naprej uporabljala, čeprav za to ni imela pravne oziroma zakonske podlage.

Tožeča stranka v upravnem sporu s tožbo izpodbija navedeno odločbo, ker naj bi tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, in sicer ni upoštevala dejstva, da je zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek in je zato tožena stranka lahko le ena izmed upnic, ki mora v prekluzivnem roku prijaviti svojo denarno terjatev v stečajnem postopku. Kolikor stečajni upravitelj terjatve ne prizna oziroma jo prereka, se upnik napoti na pravdo, v kateri mora dokazovati obstoj oziroma neobstoj terjatve. Tožena stranka bi morala svojo terjatev prijaviti v stečajnem postopku. Predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka v celoti vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe. Predlaga, da sodišče zavrne tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Zmotna je trditev tožeče stranke, da je tožena stranka nepravilno uporabila materialno pravo, ker ni upoštevala dejstva, da je zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek. Samo dejstvo, da je zoper tožečo stranko uveden stečajni postopek, na že uvedeni carinski upravni postopek nima nikakršnega vpliva. Drži sicer trditev tožeče stranke, da je tožena stranka lahko le ena izmed upnic, ki mora v prekluzivnem roku prijaviti svojo denarno terjatev v stečajnem postopku, vendar je ta okoliščina, to je, ali bo oziroma ali je carinska uprava svojo terjatev do tožeče stranke prijavila v stečajnem postopku, stvar stečajnega postopka in na postopek, ki je predmet tega upravnega spora, ne vpliva.

Uvedba stečajnega postopka bi lahko imela pravne posledice na tek carinskega postopka, če bi tako določal materialni zakon. Ker pa niti carinski zakon (CZ), niti zakon, ki ureja stečaj (ZPPSL), take določbe nimata, pa tudi tožeča stranka v tožbi, razen pavšalne navedbe, ne navaja konkretnih zakonskih določb, ki bi določale zatrjevane pravne posledice, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba zakonita in je zato zavrnilo tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je, enako kot CZ, smiselno uporabilo kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).