Jedro

Niti najemnik in zakupnik nimata zgolj iz naslova najemne ali zakupne pogodbe položaja udeleženca v postopku denacionalizacije in zato ga ima lahko toliko manj posestnik.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa potrdita.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 19. 12. 2011:

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog družbe A. za prijavo udeležbe v nepravdnem postopku.

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil udeleženec in navedel, da je sodišče neutemeljeno ugotovilo, da udeleženec za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza. Predložil je dokaz in sicer zemljiškoknjižni izpisek za vložek št. 644 k.o. x. Predlagatelj je ob priglasitvi udeležbe pojasnil, da je posestnik nepremičnin parcel 1616/12, 1616/13, 1616/16 in 1618/4, ki so vse vpisane pri vl. št. 644 k.o. x. Pravni interes je utemeljil s tem, da je posestnik teh nepremičnin, ki v naravi predstavljajo del poslovnega kompleksa predlagatelja na njegovem naslovu (vratarnico, dovozno pot in ograjo). Vsi navedeni objekti so bili zgrajeni do leta 1989, torej še pred uveljavitvijo ZDen. Ker gre za pozidana zemljišča, pogoji za vračanje v naravi sploh niso podani. Udeleženec obstoja stvarne služnosti na spornih nepremičninah po prodajni pogodbi z dne 9. 6. 2009 ne more izkazati z vpisom v zemljiški knjigi, vendar ga izkazuje na drug pravno relevanten način, z ustreznim postopkom, ki je bil v ta namen sprožen. Udeleženec je v pripravljalni vlogi z dne 15. 7. 2011 še podrobneje obrazložil svoj predlog za udeležbo v nepravdnem postopku in predložil več dokazov, do katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je podana zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, kar je privedlo do napačne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Udeleženec v nepravdnem postopku je predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (prvi odstavek 19. člena Zakona o nepravdnem postopku-ZNP). Stranke v postopku za denacionalizacijo so upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka (prvi odstavek 60. člena Zakona o denacionalizaciji-ZDen).

5. Višje sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da pritožnik (udeleženec) ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v predmetnem postopku denacionalizacije. V vlogi, s kateri je priglasil udeležbo, se je skliceval le na to, da je posestnik nekaterih nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskega postopka. V pritožbi izpodbijan zaključek sodišča prve stopnje, da udeleženec za svoje trditve ni predložil nobenih dokazov, je dejansko pravilen (udeleženec se je skliceval le na zemljiškoknjižni izpisek), a pravno ni odločilen. Po ustaljeni sodni praksi namreč niti najemnik in zakupnik nimata zgolj iz naslova najemne ali zakupne pogodbe položaja udeleženca v postopku denacionalizacije (1) in zato ga ima lahko toliko manj posestnik. Pritožnik tudi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se ni izjavilo o njegovi vlogi z dne 15. 7. 2011. V navedeni vlogi namreč udeleženec ne navaja nobenih dejstev v zvezi z njegovo uporabo nepremičnin oziroma posestjo, pač pa le podaja svoja pravna stališča glede možnosti vrnitve nepremičnin v naravi. Trditve o stvarni služnosti pa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, saj jih udeleženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

6. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi izvedenca B:

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu geodetske stroke B. (med drugim) za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v bruto znesku 1.154,52 EUR (1. točka izreka) in še odločilo, da se od priznanega bruto zneska nagrade in nadomestila za stroške iz 1. točke izreka tega sklepa obračuna 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki znaša 69,27 EUR (2. točka izreka).

8. Proti navedenemu sklepu oziroma odločitvi, da se stroški tehnične izdelave elaborata geodetskega podjetja G. d.o.o. v znesku 613,97 EUR izplača na njegov osebni račun in da se od tega zneska obračuna 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se je pravočasno pritožil izvedenec. Navedel je, da je obračunu stroškov priložil račun podjetja in posebej navedel, da naj se ta znesek izplača na račun podjetja, vendar je sodišče odločilo, da se znesek izplača na njegov račun s pojasnilom, da je bil izvedenec postavljen kot fizična oseba in je zato račun podjetja obravnavalo kot del predloga za priznanje materialnih stroškov. V Pravilniku o sodnih izvedencih v 45. členu ni konkretne določbe glede načina izplačila materialnih stroškov. Kot dokaz prilaga tudi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je nakazalo strošek podjetja na račun podjetja. Predpisi torej ne prepovedujejo izplačila stroškov podizvajalskega podjetja na račun podjetja. Če bodo stroški izplačani na njegov osebni račun, mu bo davčna uprava pri izračunu davka na osebni dohodek ta znesek vračunala kot njegov osebni dohodek, 6% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je obračunan v znesku 69,27 EUR in ne le za izvedensko delo. Na davčni upravi so mu zatrdili, da ni ovir, da se stroške podjetja izplača na račun podjetja.

9. Pritožba ni utemeljena.

10. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS št. 88/2010 s spremembami- v nadaljevanju Pravilnik) v členu 45 določa, da se materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja oziroma cenitve, obračunajo po veljavni ceni gospodarskih družb ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni mogoče, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške (prvi odstavek 45. člena Pravilnika). Čeprav Pravilnik v tej določbi res ne določa načina izplačila materialnih stroškov podjetja podizvajalca (na račun izvedenca ali na račun podjetja), je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil izvedenec postavljen kot fizična oseba (244. člem ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) in je zato le on kot fizična oseba specifičen pomočnik sodišča. Družba G. d.o.o. v konkretni zadevi ni bila postavljena za izvedenca s strani sodišča, zato ni pravne podlage za izplačilo sredstev na račun družbe.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo izvedenca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) ker vrnitev stvari na ta razmerja ne vpliva (prvi odstavek 24. člena ZDen), posebna ureditev pa velja glede vlaganj.