Jedro

Z obravnavanim sklepom je sodišče kaznovalo odvetnika, ker je na naroku za glavno obravnavo 21. 3. 2014 motil potek zaslišanja priče in tudi po opozorilu sodnice nadaljeval z motenjem ter s tem ni upošteval navodil sodišča, niti opozorila, naj preneha z motenjem poteka zaslišanja. Takšno vedenje odvetnika, ki je bilo očitno neprimerno in je oviralo potek dokaznega postopka ter terjalo ustrezno ukrepanje sodnika, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi dne 21. 3. 2014. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na primeren in spoštljiv način podajanja navedb na zapisnik, s katerimi naj bi želel zgolj varovati interese svoje stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pooblaščenca tožeče stranke, odvetnika A. A. (zaposlenega v B. B., o.p., d.o.o.) kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR ter odredilo, da ta znesek odvetnik plača na račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni.

2. Odvetnik A. A. se proti temu sklepu pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga razveljavitev sklepa ter odločitev, da se plačana denarna kazen v znesku 300,00 EUR vrne na račun B. B., o.p., d.o.o. Najprej opozarja, da obstaja dvom o tem, koga je sodišče kaznovalo, ali B. B. ali njega kot odvetnika. Posledično je sklep sodišča o kaznovanju nejasen. Sklep je tudi neobrazložen in ga pritožnik ne more smiselno preizkusiti, ker je sodnica kaznovanje utemeljila le s tem, da je motil potek zaslišanja priče, druge konkretne navede, na kakšen način naj bi motil sodni postopek, pa iz obrazložitve sklepa ne izhajajo. Iz poteka naroka 21. 3. 2014 ni razvidno, na kakšen način naj bi pritožnik motil postopek, kakor tudi ne, da je bil namen njegovega vedenja onemogočiti ali otežiti delo sodišča. Pritožnik je zgolj želel, da se zapišejo vse navedbe priče, kar je v interesu stranke. Zapisnik je edino sredstvo, ki ga ima odvetnik, če nekaj iz zapisnika ne izhaja ali če v zapisniku navedeno ni bilo izpovedano. Pritožnik je svojo zahtevo po snemanju obravnave in podajanju na zapisnik podal na primeren in spoštljiv način ter je šele po kaznovanju in odvzetju besede opozoril na nekorekten način delovanja sodišča. Opozarja na kršitev načela kontradiktornosti in onemogočanje tožeči stranki zavarovanje osnovnih ustavnih pravic, in sicer pravice do izjavljanja kot del pravice do enakega varstva pravic, pravice do učinkovitega sodnega varstva, ravnanje sodišča pa hkrati predstavlja tudi kršitev 6. člena EKČP in je bila s tem kršena pravica do poštenega postopka. Obnašanje in izražanje pritožnika v nobenem pogledu ni bilo neprimerno in žaljivo. Sodnica pri odločanju ni upoštevala, da je zgolj dopustno izvrševal pravico stranke do izjavljanja, nestrinjanje s pritožnikom pa ne more biti razlog za njegovo kaznovanje. Pritožnik tudi poudarja, da je postopek za izrek kazni ustavno sporen, saj o kazni na prvi stopnji odloča sodnik, ki je kazen tudi izrekel. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu o kaznovanju jasno zapisalo, da kaznuje z denarno kaznijo odvetnika A. A., zato je neutemeljen pritožbeni očitek o obstoju dvoma v to, koga je sodišče kaznovalo. Sklep je v zadostni meri obrazložen in ga je mogoče preizkusiti. V pritožbi očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) pritožbeno sodišče ni ugotovilo.

5. Dolžnost sodišča je skrbeti med glavno obravnavo za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča (303. člen ZPP). Če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč na obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom sodnika glede vzdrževanja reda, ga sme odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena ZPP, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo (prvi odstavek 304. člena ZPP).

6. Namen citirane določbe je zagotoviti potrebno procesno disciplino za neoviran potek postopka ter preprečitev vsakršnih ravnanj, ki ovirajo uresničevanje funkcije sodišča.(1) Da lahko sodni postopek učinkovito teče, ZPP vsebuje procesna pravila, ki sodišče pooblaščajo, da vodi glavno obravnavo, strankam daje besedo ter skrbi za red v sodni dvorani, med katerimi je tudi citirana določba o vzdrževanju reda na glavni obravnavi. Pri izvajanju ukrepov in kaznovanju pa mora sodišče v vsakem primeru skrbno pretehtati svojo odločitev, da ne bi z izrekom denarne kazni ali odstranitvijo iz sodne dvorane poseglo v pravico stranke do izjavljanja pred sodiščem in ji s tem tudi odvzelo pravico do poštenega postopka.

7. Z obravnavanim sklepom je sodišče kaznovalo odvetnika, ker je na naroku za glavno obravnavo 21. 3. 2014 motil potek zaslišanja priče in tudi po opozorilu sodnice nadaljeval z motenjem ter s tem ni upošteval navodil sodišča, niti opozorila, naj preneha z motenjem poteka zaslišanja. Takšno vedenje odvetnika, ki je bilo očitno neprimerno in je oviralo potek dokaznega postopka ter terjalo ustrezno ukrepanje sodnika, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi dne 21. 3. 2014. Pritožnik se zato neutemeljeno sklicuje na primeren in spoštljiv način podajanja navedb na zapisnik, s katerimi naj bi želel zgolj varovati interese svoje stranke. Izrečeni disciplinski ukrep denarne kazni je upravičen in ustrezen ukrep, četudi pritožnik ni žalil sodišča, že zato, ker ni upošteval večkratnih opozoril sodnice in z navajanjem očitkov o neprimernem delu sodišča med potekom zaslišanja priče motil potek glavne obravnave. Nestrinjanje s potekom glavne obravnave stranka seveda sme izjaviti, vendar ne na način, kot je to storil pritožnik. Iz poteka glavne obravnave pritožbeno sodišče še ugotavlja, da tožeči stranki po izreku denarne kazni pritožniku ni bila odvzeta pravica do izjavljanja v postopku, niti kršena pravica do poštenega postopka.

8. Ukrep za zagotavljanje procesne discipline, ki ga je sprejelo prvostopenjsko sodišče, je bil potreben in pravilen ter ni v nasprotju z načelom nepristranskosti pri sojenju. Stališče ESČP iz zadeve Pečnik proti Sloveniji glede na zdaj veljavno besedilo ZPP ni (več) neposredno uporabno. ZPP sedaj v 11. členu, drugače kot v zadevi Pečnik, namreč ne predvideva več zaporne kazni, zato pri odločanju o kaznovanju udeleženca postopka zaradi žalitve (sploh pa ne zaradi zagotavljanja reda na glavni obravnavi) ne gre več za odločanje o kazenski obtožbi.(2) Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Podrobneje o tem: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, komentar mag. N. Betetto k 304. členu, in B. M. Škedelj: Komuniciranje s strankami in odvetniki na glavni obravnavi – pravni vidik, Pravosodni bilten, št. 4/2009. Op. št. (2): Glej več in obsežneje Galič A., Pravica do sodnega varstva v novejši praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, PB 4/2013 str. 112 – 113.