Jedro

Zoper sklep sodišča o sprejemu osebe v varovani oddelek, je dopustna pritožba (49. člen ZDZdr), pravico vložiti pritožbo pa ima tudi socialno varstveni zavod, v katerega naj bi bila oseba sprejta (drugi odstavek 50. člena ZDZdr).

Socialno varstveni zavod C. je bil za pravico do pritožbe prikrajšan, ker je bil kot zavod, ki je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca, prvikrat določen šele s sklepom pritožbenega sodišča.

Izrek

Reviziji se ugodi; izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Univerziteteni klinični center Maribor, Oddelek za psihiatrijo, je sodišču predlagal, naj s sklepom odloči o namestitvi pri njem hospitaliziranega A. A., katerega akutno zdravljenje je zaključeno, ker daljša hospitalizacija ne bi prinesla izboljšanja psihičnega stanja, a je to takšno, da imenovani še vedno ogroža svoje zdravje in življenje, ogrožanja pa z drugimi oblikami pomoči ni mogoče odvrniti, v socialno varstveni zavod brez njegovega soglasja.

2. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in odločilo, da (1) se A. A. sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za čas 6 mesecev, do 20. 12. 2018 ter (2) da se za zavod, ki ga mora sprejeti, določi Dom B..

3. Dom B. je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca, izpodbijal s pritožbo. Pritožbo je utemeljil s trditvijo o prezasedenosti, ki je 137%-na in ne 100%-na, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Poleg tega sodišče sploh ni pridobilo podatka o zasedenosti oddelka, na katerega bi bilo treba namestiti nasprotnega udeleženca, ta pa je 166%-no (pre)zaseden.

4. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sklep prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je za socialno varstveni zavod, ki je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca, določilo Socialno varstveni zavod C.. Njegovi argumenti so: da je istočasno s konkretno zadevo obravnavalo in zavrnilo tudi pritožbo zoper sklep drugega sodišča, s katerim je odločeno o premestitvi drugega varovanca iz varovanega oddelka doma C. v varovani oddelek doma B.; da je ob splošno znani prezasedenosti varovanih oddelkov socialno varstvenih zavodov sicer pravilno odločitev sodišča prve stopnje v konkretnem primeru spremenilo (in nasprotnega udeleženca »premestilo« iz B. v C.) zato, da se »obremenjenost obeh zavodov vsaj številčno ne bo spremenila.« **Dopustitev revizije**

5. Zoper nanj nanašajočo se odločitev pritožbenega sodišča je Socialno varstveni zavod C. vložil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče dopustilo s sklepom II DoR 272/2018 z dne 26. 7. 20181 glede vprašanja, ali sta bili s spremembo sklepa prve stopnje o določitvi socialno varstvenega zavoda, ki naj sprejme nasprotnega udeleženca, vlagatelju predloga za dopustitev revizije (t.j. zavodu, ki ga je določilo pritožbeno sodišče) kršeni pravica do izjave in pravica do pritožbe.

**Povzetek ključnih revizijskih navedb in navedb odgovora nanjo**

6. Revident meni, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker bi moralo po določbi 79. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) pred odločitvijo o določitvi socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta ali premeščena, pridobiti mnenje zavoda. V obravnavanem primeru ni bilo tako, saj je revident za odločitev, da je dolžan sprejeti A. A., zvedel šele iz izpodbijanega sklepa. Ker prej v postopku ni sodeloval in zanj sploh ni vedel, mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; kršene so bile njegove ustavne pravice do izjave, do pritožbe, do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave).

7. Ker do prejema z revizijo izpodbijanega sklepa revident za postopek ni vedel, ni imel možnosti vložiti redna pravna sredstva. Edina možnost, ki jo je imel, je bila vložitev predloga za dopustitev revizije in nato revizije. Opozarja na razloge v sklepu II Ips 155/2016, da »mora biti udeležba socialno varstvenega zavoda ... priznana še tako, da mu je zoper odločitev o določitvi po drugem odstavku 48. člena ZDZdr zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo; to pomeni, da mora biti socialno varstvenemu zavodu vročen sklep (49. člen ZDZdr), zoper katerega ima v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDZdr tudi pravico do pritožbe.« Revidentu pravica do pritožbe ni bila zagotovljena.

8. Na revizijo je odgovoril Socialno varstveni zavod B. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj jo zavrne. Navaja, da je pri odločanju o izbiri zavoda, v katerega naj se določena oseba namesti, ključno, v katerem zavodu je varovani oddelek najmanj prezaseden. Take oddelke, ki ustrezajo namestitvenim potrebam nasprotnega udeleženca, imajo le štirje zavodi. Eden od teh je zavod C.. Ne drži, da ta ni imel pravice do izjave: sodišče prve stopnje je pred odločitvijo podal mnenje o svojih namestitvenih (ne)zmožnostih A. A.. Mnenje o nemožnosti namestitve nasprotnega udeleženca je podal tudi zavod B. (in se nato, ker je bil kljub temu »izbran«, zoper sklep sodišča prve stopnje pritožil). Nova okoliščina – povečanje števila varovancev v zavodu v B. zaradi premestitve enega varovanca iz C. v B., ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo ravno ob odločanju o pritožbi zavoda B. v konkretni zadevi, je narekovala prav tako odločitev, kot je izpodbijana. Če bi namreč nasprotnega udeleženca namestili v zavod v B., bi mu morali posteljo postaviti v dnevni prostor z jedilnico, v katerem potekajo vse prostočasne dejavnosti vseh varovancev in je pod video nadzorom. S tem bi mu bile kršene temeljne človekove pravice in svoboščine (osebno dostojanstvo, varnost, telesna nedotakljivost, duševna celovitost), še toliko bolj pa zato, ker sta bila v navedeni prostor že nameščena dva varovanca.

**Presoja utemeljenosti revizije**

9. Revizija je utemeljena.

10. Po določbi 371. člena Zakona o pravdnem postopku revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Zato ne more podati odgovora na tiste trditve o domnevnih napakah izpodbijane odločitve, ki so onkraj okvirja dopuščenega (procesnega) vprašanja, navedenega v 5. točki obrazložitve tega sklepa.

**O zatrjevani kršitvi pravice do izjave**

11. Verificirani varovani oddelki za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami poleg udeleženca so pri štirih socialno varstvenih zavodih: pri Socialno varstvenem zavodu C., Domu D., Socialno varstvenem zavodu E. in Socialno varstvenem zavodu B.. Sodišče prve stopnje je vse štiri zavode zaprosilo za informacijo, ali nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za sprejem (šesta alineja prvega odstavka 74. člena ZDZdr), za mnenje glede sprejema nasprotnega udeleženca (79. člen ZDZdr) in za podatek o (pre)zasedenosti. Iz spisa je razvidno, da je revident zaprosilo sodišča prejel isti dan, 18. 6. 2018.2 Vsi so podali odklonilne odgovore, tudi revident: 19. 6. 2018 je sodišču odgovoril, da nima prostega mesta za nasprotnega udeleženca, da je zasedenost kapacitet na varovanem oddelku 112,50%-na in da še niso realizirali še dveh drugih sklepov sodišč, na podlagi katerih bo zasedenost 120,83%-na ter bo kar 5 stanovalcev brez najosnovnejših pogojev za bivanje.3

12. Vrhovno sodišče je (prav v sklepu II Ips 155/2016, na katerega se sklicuje revident) že pojasnilo, da je udeležba socialno varstvenega zavoda v postopku specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se odločitev nanaša nanj. V teh okvirih mu je treba zagotoviti pravico do izjave, pri čemer zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Sodišče prve stopnje je, kot je razvidno iz prejšnje točke obrazložitve, revidentu tako pravico zagotovilo, revident pa jo je izkoristil. Očitek o kršitvi pravice do izjave (22. člen Ustave) je zato neutemeljen.

**O zatrjevani kršitvi pravice do pritožbe**

13. Če ni drugače določeno, se za postopek sprejema v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča smiselno uporabljajo določbe 40. do 52. člena ZDZdr4 (drugi odstavek 75. člena ZDZdr).

14. Zoper sklep sodišča o sprejemu osebe v varovani oddelek, je dopustna pritožba (49. člen ZDZdr), pravico vložiti pritožbo pa ima tudi socialno varstveni zavod, v katerega naj bi bila oseba sprejta (drugi odstavek 50. člena ZDZdr).

15. Socialno varstveni zavod C. je bil za pravico do pritožbe prikrajšan, ker je bil kot zavod, ki je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca, prvikrat določen šele s sklepom pritožbenega sodišča. Ker je bilo odločeno o obveznosti sedanjega revidenta, bi mu moralo biti omogočeno odločitev izpodbijati s pritožbo. Ustava namreč v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Z dopustitvijo revizije kršitev ni bila sanirana – že zato ne, ker je nabor razlogov, ki jih je mogoče uveljavljati z revizijo, omejen le na uveljavljane procesne kršitve in uporabo materialnega prava in še to le v obsegu, ki ga dopusti Vrhovno sodišče, medtem, ko sodišče druge stopnje odločitev sodišča prve stopnje (lahko) preizkusi tudi pravilnost in popolnost dejanskih ugotovitev, deloma pa na pritožbene razloge (glede nekaterih procesnih kršitev in uporabe materialnega prava) pazi tudi po uradni dolžnosti.

16. Procesni položaj v obravnavani zadevi je drugačen od tistega, na katerega se nanaša že večkrat izrečeno stališče Ustavnega sodišča, da je pravica do pritožbe spoštovana, če je zagotovljen preizkus pred višjim sodiščem, in da iz te pravice ne izhaja, da bi moralo v primeru, kadar instančno sodišče spremeni odločbo nižjega sodišča, biti zoper odločitev instančnega sodišča zagotovljeno nadaljnje pravno sredstvo.5 To stališče je bilo izrečeno v primerih, ko je sodišče odločilo o obveznostih in pravicah upnika in dolžnika (v materialnopravnem pomenu), katerih identiteta se v postopku ni spreminjala.

17. Izpodbijana odločitev je nedvomno odraz zavedanja sodišča o z izrazito prezasedenostjo povzročeni stiski socialno varstvenih zavodov z verificiranimi varovalnimi oddelki (ki bi jim morala država zagotoviti dodatne prostorske, tehnične in kadrovske zmožnosti, pa tega ni storila) in poskus vsaj delne omilitve te stiske v prvotno določenem zavodu. A to na presojo o procesni nepravilnosti odločitve nima vpliva.

**Odločitev o reviziji**

18. Revizija je torej utemeljena. Vrhovno sodišče ji je zato ugodilo ter sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 379. člena ZPP).

1 Od uveljavitve ZPP-E tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je izrecno navedeno, da je revizija dovoljena, velja, da jo mora poprej dopustiti Vrhovno sodišče. Glej sklep II Ips 357/2017 z dne 11.1.2018. 2 Listovna št. 16 spisa. 3 Listovna št. 33 spisa. 4 Te urejajo sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. 5 Glej na primer odločbi Ustavnega sodišča št. Up-395/00 z dne 20. 2. 2003, Up 960/2009 z dne 20. 5. 2010.