Jedro

Navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta ima enako posledico kot njen izostanek, to je nedovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek po tožbi prve tožnice zaradi umika tožbe ustavilo in zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da so tožniki solastniki nepremičnin parc. št. 1743/1, vl. št. 1434, k.o. ... in parc. št. 1748 in 1751/1, obe vl. št. 1191, k.o. ..., in sicer prva tožnica do 10/100, druga tožnica do 40/100 in tretji tožnik do 50/100, kar sta toženki kot zemljiškoknjižni solastnici prve nepremičnine in drugotoženka kot lastnica drugih dveh nepremičnin dolžni priznati in tožnikom izstaviti za vpis v zemljiško knjigo sposobno listino, sicer bo tako listino nadomestila sodba. Drugi tožnici in tretjemu tožniku je naložilo, naj prvotoženki povrneta stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo druge tožnice in tretjega tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Druga tožnica in tretji tožnik vlagata revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, naj Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženkama, ki nanjo nista odgovorili.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT). Kadar predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, pravica do revizije pa je odvisna od vrednosti spornega predmeta, mora tožnik po drugem odstavku 180. člena ZPP že v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Če se zahtevki v tožbi uveljavljajo zoper več tožencev, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

7. Iz tožbenih navedb izhaja, da je prva toženka postala zemljiškoknjižna lastnica na podlagi pogodbe, sklenjene med njo in prednico tožnikov, druga toženka pa na podlagi odločbe o denacionalizaciji. Že iz tega izhaja, da je pravna podlaga zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice zoper njiju različna. Za presojo o dovoljenosti revizije je zato odločilna vrednost zahtevka zoper posamezno od njiju. Tožniki so navedli eno vrednost spornega predmeta. Ker sta toženki solastnici le dveh od treh nepremičnin, ki so predmet tožbenega zahtevka, pri tretji pa je lastnica le ena od njiju, vrednost spora za vsako od njiju ni niti izračunljiva. Po ustaljenem stališču sodne prakse ima navedba take nediferencirane vrednosti spornega predmeta enako posledico kot popoln izostanek take navedbe, to je nedovoljenost revizije.

8. Ker revizija iz že navedenih razlogov ni dovoljena, se ni bilo treba spuščati posebej v vprašanje ustreznosti pooblastila druge tožnice za vložitev revizije.

9. Po navedenem je revizijsko sodišče revizijo zavrglo (377. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).