Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika.
Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo dolžnik zaradi smiselno zatrjevane bistvene postopkovne kršitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Dolžnik je v ugovoru proti sklepu o izvršbi navedel, da ima kupca za sporno nepremičnino, da pa upnik ne pristane, da bi mu dolgovani znesek ob prodaji izvensodno plačali.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne predvideva dolžnosti upnika, da se odreče pravicam, ki mu gredo po tem zakonu zaradi izterjave dolgovane terjatve. Dejstvo, ki ga je dolžnik navedel v ugovoru tudi ne preprečuje izvršbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da dolžnik ne navaja razlogov, ki bi preprečevali izvršbo (prim. 55. čl. ZIZ). Zato je tudi pravilno odločilo, ko je ugovor zavrnilo.
Če se bo dovoljena izvršba nadaljevala, se bo sporna nepremičnina prodala na javni dražbi (183. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Takšen način prodaje je predviden prav zaradi možnosti doseganja čim višje cene. Zaradi takšnega načina prodaje dolžnik ne bo oškodovan. ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), potem ko je ugotovilo, da niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).