Jedro

Tožniku je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je že postal pravnomočen, deloma odvzeta poslovna sposobnost in sicer v delu za zastopanje pred sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. V obravnavani zadevi je tožnik sam vložil pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, čeprav ima po odločbi Centra za socialno delo postavljenega skrbnika. Ker tožnik za zastopanje pred sodnimi postopki nima procesne sposobnosti, je tožnikovo pritožbo potrebno kot nedovoljeno zavreči (351. člen v zvezi s 352. in 3. odstavkom 343. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 28. 9. 2005 in št. ... z dne 7. 7. 2006 in naloži tožencu, da ga odjavi iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja v skladu s pravnomočno sodbo tukajšnjega sodišča opr. št. Ps 1545/2000 z dne 9. 3. 2005 ter mu odmeri invalidsko pokojnino v skladu s sodbo tukajšnjega sodišča Ps 229/2004 oz. sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 195/2008. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in zaradi kršitev ustavnih pravic iz 15., 23., 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije s predlogom, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek drugemu prvostopnemu sodišču. Navaja, da so mu bile v tem postopku kršene ustavne pravice iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in da je sodišče nezakonito, pristransko in krivično zavrnilo tožbo zoper nezakoniti in nični odločbi toženca. Iz dokazil je razvidno, da ga je toženec ves čas, vse do napadene prvostopne odločbe z dne 28. 9. 2005 vodil kot brezposelno osebo s pravico do nadomestila plače za čas čakanja na drugo delovno mesto. Po sodbi naslovnega sodišča št. 1545/2000 z dne 9. 3. 2005 ga je toženec dolžan najprej odjaviti iz obveznega zavarovanja ter mu skladno z zakonom priznati in odmeriti invalidsko pokojnino. Meni, da po nobenem zakonu toženec nima pravice odpravljati pravnomočno priznanih pravic za nazaj. Razen tega meni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 163. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1), ki se po prehodni določbi tega zakona oz. 446. člena uporablja od 1. 1. 2003 dalje.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožba je pravno sredstvo, ki se lahko vloži zoper prvostopno sodbo oz. tudi zoper sklep, če v zakonu ni določeno, da ni pritožbe. Da se pritožba sploh lahko obravnava vsebinsko, mora biti pravočasna, popolna in dovoljena. Če samo ena od teh predpostavk manjka, jo lahko skladno s 1. odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) že predsednik senata sodišča prve stopnje zavrže. Pritožbo pa lahko skladno s 351. členom v zvezi s 352. členom ZPP zavrže tudi sodišče druge stopnje, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.

Glede na 3. odstavek 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

Skladno z določbo 77. člena ZPP stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna, lahko sama opravlja pravdna dejanja (pravdna sposobnost). Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (78. člen ZPP). Enako velja v kolikor gre za področje, za katero je stranki poslovna sposobnost odvzeta, da jo mora zastopati zakoniti zastopnik.

Skladno z določbo 80. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v 3. odstavku 86. člena tega zakona oz. v 3. odstavku 87. člena tega zakona.

Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki. Procesne predpostavke glede strank morajo biti izpolnjene ves čas postopka.

Oseba, ki nima procesne sposobnosti, v pravdi ne more nastopati sama. Oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti oz. je popolnoma procesno sposobna, kolikor ne gre za področje, za katero ji je poslovna sposobnost odvzeta.

V obravnavani zadevi je sam tožnik, ki mu je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 22/2009 z dne 16. 4. 2010, ki je postal pravnomočen 10. 10. 2012, deloma odvzeta poslovna sposobnost in sicer v delu za zastopanje pred sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, dne 12. 3. 2014 vložil pritožbo zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. V Ps 2220/2006 z dne 7. 1. 2014, čeprav ima po odločbi Centra za socialno delo A. št. ... z dne 17. 7. 2013 postavljenega skrbnika B.B., C. ulica 30, D..

Ker tožnik za zastopanje pred sodnimi postopki nima procesne sposobnosti, je pritožbeno sodišče skladno s 351. členom v zvezi s 352. in 3. odstavkom 343. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Tožnik sicer navaja, da je zakoniti zastopnik zbolel, za kar pa ni predložil nobenih dokazov in tudi bolezen zastopnika, tudi če bi bilo to res, ne omogoča tožniku, da bi se sam zastopal pred sodiščem in opravljal procesna dejanja, ker mu je v tem delu odvzeta poslovna, s tem pa tudi procesna sposobnost.