Jedro

Zaključek tožene stranke, da tožnik v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, je preuranjen. Ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je pomanjkljivo obrazložena zaradi izostanka navedbe vsebinskih razlogov, ki bi jih sodišče lahko preverilo. V obrazložitvi tožena stranka omenja uveljavljeno sodno prakso, ki je pa ne konkretizira z navedbo ustreznih judikatov, pa tudi vsi ostali elementi, na katere je tožena stranka oprla odločitev, so navedeni zgolj pavšalno.

Obrazložitev

1. Tožbi se ugodi in se odpravi odločba tožene stranke št. Bpp 406/2010 z dne 4. 6. 2010 ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške upravnega spora v višini 350, 00 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

OBRAZLOŽITEV:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, št. PR- 378/2008 z dne 24. 3. 2010, ki jo je priložil svoji vlogi z dne 2. 6. 2010 skupaj s fotokopijo odločbe CSD, št. 1222-607/2010 z dne 8. 3. 2010. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določila 2. člena v zvezi z 2. odstavkom 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nadaljnji) ter 1. in 3. odstavka 24. člena ZBPP. V obrazložitvi navaja, da je iz navedene sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici razvidno, da je bil prosilec obsojen zaradi storitve prekrška po d) točki 9. odstavka 32. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), ko je vozil izven naselja 102 km/h, hitrost vožnje pa je na tistem območju omejena na 60 km/h. Tako je prekoračil dovoljeno hitrost za več kot 40 km/h. Sodišče mu je izreklo globo 380,00 EUR, 9 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da je 4. 6. 2010 tožilec izpovedal, da želi navedeno sodbo izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi odločitve o sankcijah ker meni, da je bilo v sodbi napačno ugotovljeno, da je kritičnega dne vozil 102 km/h, ker mu občutek pravi, da je vozil le okoli 80 km/h, prav tako pa s hitrostjo 102 km/h ni mogel voziti, ker je bilo cestišče iz makadama, razlogov za izpodbijanje odločitve o sankcijah pa ni znal pojasniti. Tožena stranka nadalje ugotavlja, da iz navedene sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici izhaja, da je bila hitrost prosilca kritičnega dne ugotovljena z laserskim merilnikom, in sicer je bilo izmerjenih 109 km/h. Tožena stranka zaključuje, da je tožnikova prošnja očitno nerazumna. Glede na to, kako je prosilec obrazložil razloge za pritožbo zoper sodbo glede na vrsto prekrška, višina izrečene kazni in uveljavljeno sodno prakso po mnenju tožene stranke ni pričakovati, da bo v postopku pritožbe uspel, zato je njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila.

Tožnik v tožbi oceno tožene stranke, da je prošnja prosilca očitno nerazumna ter da ni pričakovati, da bo tožnik v postopku pritožbe uspel, zaradi česar je prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila, ocenjuje kot neutemeljeno in deplasirano, glede na to, da se je tožena stranka nepooblaščeno spustila v razpravljanje o tem, ali je v prekrškovnem postopku Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici opr. št. PR 378/2008 tožnik odgovoren ali ni odgovoren za storitev prekrška in nadalje še, ali je bila kazenska sankcija izrečena obdolžencu pravilna ali ne, kar po mnenju tožnika zanesljivo ne sodi v ocenjevanje in odločitev tistemu, ki odloča o brezplačni pravni pomoči. Kot neutemeljeno označuje oceno tožene stranke, da tožnik ne more in ne sme pričakovati uspeha v pritožbi. Tožnik meni, da je takšna ocena nerazumljiva, ne glede na to, da je tožnik romske narodnosti. Tožnik meni, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 3. točke 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) ter sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, ki jih posebej specificira.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ga je v skladu z 2. in 3. odstavkom 38. člena ZUS-1 predložila sodišču hkrati z upravnim spisom, navaja, da vztraja pri svojih navedbah in argumentih za izdajo izpodbijane odločbe, na katero se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje. Meni, da le-teh tožbene navedbe tožnika v ničemer ne izpodbijajo. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki 1: Tožba je utemeljena.

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ocenjuje, da je prošnja tožnika očitno nerazumna, saj glede na to, kako je obrazložil razloge za pritožbo zoper sodbo, glede na vrsto prekrška, višino izrečene kazni in uveljavljeno sodno prakso ni pričakovati, da bo v postopku pritožbe uspel, zato je njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč tožena stranka zavrnila. Ob ugotovitvi, da je iz sodbe Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici izhaja, da je bila hitrost prosilca kritičnega dne ugotovljena z laserskim merilnikom, in sicer je bilo izmerjenih 109 km/h, pri čemer je iz navedene sodbe tudi razvidno, da je bil tožnik obsojen zaradi storitve prekrška po d) točki 9. odstavka 32. člena ZVCP-1, ko je vozil izven naselja 102 km/h, hitrost vožnje pa je na tistem območju omejena na 60 km/h ter je tako prekoračil dovoljeno hitrost za več kot 40 km/h, za kar mu je bila izrečena globa 380,00 EUR, 9 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije in prepoved vožnje motornega vozila kategorije B v trajanju enega meseca. Tožena stranka je njegovo prošnjo zavrnila kot očitno nerazumno glede na to, kako je tožnik obrazložil razloge za pritožbo zoper navedeno sodbo, saj glede na vrsto prekrška, višina izrečene kazni in uveljavljeno sodno prakso ni pričakovati, da bo tožnik v postopku pritožbe uspel. Po presoji sodišča je zaključek tožene stranke, da tožnik v predmetni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh preuranjen. Ugotovitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 1. in 3. odstavku 24. člena ZBPP, vložitev pritožbe v zadevi, v zvezi s katero tožnik uveljavlja zakonsko pravico do brezplačne pravne pomoči je namreč pomanjkljivo obrazložena zaradi izostanka navedbe vsebinskih razlogov, ki bi jih sodišče lahko preverilo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka omenja uveljavljeno sodno prakso, ki jo pa ne konkretizira z navedbo ustreznih judikatov v skladu z standardi obrazložitve upravnega akta, ki so se v upravno sodni praksi izoblikovali v zvezi z določilom 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji), ki se na podlagi 2. odstavka 34. člena ZBPP subsidiarno uporablja tudi v postopkih za odobritev brezplačne pravne pomoči. Ravno tako pa so tudi vsi ostali elementi iz 4. odstavka na strani 2 izpodbijane odločbe, na katere je tožena stranka oprla odločitev, navedeni zgolj pavšalno. Enako stališče je Upravno sodišče zavzelo med drugim v pravnomočnih sodbah opr. št. I U 28/2010 z dne 24. 2. 2010, I U 482/2010 z dne 28. 4. 2010 in I U 713/2010 z dne 10. 6. 2010. Glede na navedeno je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, kršena pa so bila tudi pravila postopka, zato je moralo sodišče na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, zadeva pa se s tem vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bil izpodbijani upravni akt izdan (3. odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka nakazane pomanjkljivosti odpraviti in v zadevi ponovno odločiti v 30-ih dneh po prejemu sodbe (4. odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki 2: Ker je sodišče tožbi ugodilo, je odločilo tudi, da mora tožena stranka tožniku v skladu z določilom 3. odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju: Pravilnik). Na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče prisodilo ustrezen pavšalni znesek stroškov tožniku, ob upoštevanju, da ga je v upravnem sporu zastopal odvetnik in da je bilo o zadevi odločeno na seji senata, brez glavne obravnave, v skladu s 1. odstavkom 59. člena ZUS-1.