Jedro

Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, da naj se nasprotni udeleženki kot materi skupnega mld. otroka B. Ž., roj. leta 2010 naloži, da otroka vpiše v dodatno „popoldansko“ aktivnost, ki naj poteka najmanj enkrat tedensko in da naj stroške te aktivnosti v celoti krije sama.

2. Predlagatelj je proti takšni odločitvi vložil pravočasno laično pritožbo brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s predlogom pritožbenemu sodišču, da naj izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da sodišče ni obravnavalo bistvenega relevantnega dejstva v tej zadevi, in sicer, ali otrok telovadbo obiskuje ali ne. Glede na to, da je vpisan na telovadbo, ki poteka ob torkih in četrtkih, ko je na stiku pri očetu, je jasno, da je ne obiskuje. Že samo dejstvo, da je nasprotna udeleženka otroka vpisala k telovadbi ob teh terminih, kaže na njeno nespoštovanje sodno določenih zadev. Sodišče je spregledalo prevaro nasprotne stranke, ki z nekakšno fotokopijo potrdil poizkuša dokazati, da je otrok na dejavnost dejansko vpisan. Nasprotna udeleženka je kršila določilo 113. člena ZZZDR s tem, ko samostojno odloča o zadevah, ki so za otroka bistvenega pomena. Sodišče se je tudi napačno opredelilo glede krivde za nastanek stroškov v tem postopku. Sodišče bi moralo stroške naložiti v plačilo nasprotni udeleženki, saj z njim po lastni odločitvi ne komunicira glede izvrševanja roditeljske pravice. Meni, da sodeča sodnica nima pravice odločati o tem, ali kateri od sodnih postopkov, ki jih je sprožil, otroku koristi ali ne. Tudi v izpodbijanem sklepu razpravlja o zadevah, ki niso relevantne in ga poskuša očrniti. Za postopek je kriva nasprotna udeleženka, zato mora nositi njegove stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilih prvega in drugega odstavka 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) starša otroka izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če starša ne živita skupaj in nimata oba varstvo in vzgoje otroka oziroma otrok živi samo pri enem od staršev, izvršuje roditeljsko pravico tisti od staršev, ki ima otroka v varstvu in vzgoji, razen če ne gre za vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. V slednjem primeru o takšnih vprašanjih sporazumno soodločata. Kot vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj se štejejo npr. vprašanja, ali naj otrok preneha s šolanjem ali spremeni vrsto izobraževanja, vprašanje o izbiri poklica otroka ali opravljanju poklica, vprašanje spremembe otrokovega imena... Stališče ali vprašanje obiskovanja dodatne popoldanske aktivnosti izpolnjuje pravni standard „vprašanja, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj“, v tej zadevi ni potrebno. Prvostopenjsko sodišče je namreč ugotovilo, da je nasprotna udeleženka izpolnila to otrokovo potrebo še pred predlagateljevo vložitvijo predloga. Nasprotna udeleženka je namreč mld. B. vpisala na rekreacijo za otroke v februarju 2014, kar je izkazovala tudi s potrdilom o plačilu rekreacije z dne 27. 2. 2014, predlagatelj pa je svoj predlog vložil 8. 4. 2014. Neutemeljen je predlagateljev pritožbeni očitek, da je nasprotna udeleženka otroka vpisala na telovadbo ravno v času, ko je na stiku z njim. Vpisala ga je namreč že pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje (P 2311/2013-IV z dne 21. 3. 2014), s katero so bili določeni otrokovi stiki s predlagateljem. Poleg tega se otrokova rekreacija vrši v času stika s predlagateljem le ob torkih, ne pa tudi ob petkih. Pri tem je nasprotna udeleženka v odgovoru na predlog navedla, da otrok vsaj enkrat tedensko obišče rekreacijo, kar je v skladu s predlagateljevim predlogom v tem postopku.

5. V prvostopenjskem postopku ni bilo sporno, ali otrok rekreacijo zares obiskuje. Predlagatelj ne le da ni ponujal nikakršnih dokazov, ki bi dokazovali nasprotno, ampak temu dejstvu tudi ni ugovarjal. Šele njegova pritožbena trditev, da otrok telovadbe ne obiskuje, ki je tudi z ničemer ne dokazuje, zato ne more biti upoštevna.

6. Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpodbijanje stroškovne odločitve. Ta temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP, ki določa, da vsak udeleženec postopka sam trpi svoje stroške. Ena od izjem tega izhodiščnega načela nepravdnega postopka glede stroškovne odločitve je določena v petem odstavku 35. člena ZNP, po katerem mora udeleženec ne glede na izid postopka povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo. Krivda nasprotne udeleženke naj bi bila v odsotnosti njenega komuniciranja s predlagateljem glede vprašanj izvrševanja roditeljske pravice. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam nasprotne udeleženke, ki jih podpira tudi mnenje CSD, da je odgovornost za slabo komunikacijo med staršema prvenstveno na predlagatelju, zaradi njegovega neustreznega odnosa do nasprotne udeleženke, ki je očitno posledica njegovega nerazčiščenega partnerskega odnosa. Da je tako, izhaja tudi iz predlagateljevega ravnanja na naroku za glavno obravnavo, ko je vztrajal, da je on tisti, ki bo odločal, kam bo otrok hodil oz. kam ga bo vpisal in da nasprotna udeleženka nima o tem kaj govoriti (zapisnik s prvega naroka za glavno obravnavo z dne 16. 12. 2014).

7. Predlagateljeva pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).