Jedro

V četrtem odstavku 11. člena ZST-1 je izrecno omejena le dopustnost oprostitve plačila sodne takse samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe na primere, ko je predpisani znesek takse višji kot 44 EUR. Že jezikovna razlaga določbe ne dopušča širitve te omejitve na odlog ali obročno plačilo sodne takse, stališče pa utemeljuje tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala do novele ZST-1C. Prejšnja ureditev je omogočala delno oprostitev plačila sodnih taks navedenih oseb, z novelo pa je ureditev dopolnjena z določitvijo konkretne zneskovne omejitve, medtem ko je ureditev odloga ali obročnega plačila sodne takse v tem smislu ostala nespremenjena.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v delu, v katerem je zavrnjen predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 5. 12. 2016, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v delu, v katerem je zavrnjen predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 5. 12. 2016, potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 5. 12. 2016 zavrnilo.

2. Zoper sklep se je dolžnik po likvidacijskem upravitelju pravočasno pritožil. Sklepu očita materialnopravno nepravilnost in izkustveno nevzdržnost. Predlaga oprostitev oziroma podredno odlog plačila sodne takse, saj bi njeno plačilo pomenilo nepremostljivo likvidnostno obremenitev dolžnika, ki je v postopku likvidacije.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 5. 12. 2016, ki na podlagi tar. št. 4033 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) znaša 33,00 EUR. Četrti odstavek 11. člena ZST-1, na katerega je oprta odločitev, namreč izključuje oprostitev plačila sodne takse samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe, če ta znaša do vključno 44,00 EUR, dopušča le oprostitev plačila nad tem zneskom.

5. Pritožba je zato v delu, v katerem se nanaša na zavrnitev predloga za taksno oprostitev za pritožbo z dne 5. 12. 2016, neutemeljena in jo je višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje pa je zaradi nepravilne razlage 11. člena ZST-1 nepravilno zavrnilo predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbo z dne 5. 12. 2016. V utemeljitev odločitve je navedlo, da ni mogoče dovoliti odloga plačila sodne takse za pritožbo, ker je to vrsta oprostitve plačila sodne takse. Poleg tega, da je v izreku odločilo o predlogu za obročno plačilo takse, v razlogih pa govori o odlogu (dolžnik je predlagal odlog plačila), je stališče tudi materialnopravno napačno, saj zanj v določbi 11. člena ZST-1 ni podlage.

7. Določba 11. člena ZST-1 opredeljuje različne pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks kot posebne institute. Prvi in drugi odstavek navedenega člena, ki govorita o oprostitvi plačila sodnih taks v celoti ali deloma (prvi odstavek) oziroma o odlogu ali obročnem plačilu (drugi odstavek navedenega člena) se nanašata na stranko kot fizično osebo. Določba tretjega odstavka istega člena pa predpisuje smiselno uporabo prejšnjih dveh odstavkov za samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe, pri čemer določa vrste vlog in pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, z dodatkom „če četrti odstavek tega člena ne določa drugače“. Delna oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks oseb iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 so dopustni za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, in sicer oprostitev, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti, odlog, če jih ne morejo zagotoviti takoj, oziroma obročno, če jih ne morejo zagotoviti v celotnem znesku, v vseh primerih s pogojem ogrožanja svoje dejavnosti. Že zaradi različnosti pogojev ni podlage za stališče v izpodbijanem sklepu, da je odlog plačila sodne takse za pritožbo (oziroma dovolitev obročnega plačila) vrsta oprostitve plačila.

8. V četrtem odstavku 11. člena ZST-1 je izrecno omejena le dopustnost oprostitve plačila sodne takse samostojnega podjetnika posameznika v postopkih v zvezi z njegovo dejavnostjo in pravne osebe na primere, ko je predpisani znesek takse višji kot 44 EUR. Že jezikovna razlaga določbe ne dopušča širitve omejitve na odlog ali obročno plačilo sodne takse, stališče pa utemeljuje tudi primerjava z ureditvijo, ki je veljala do novele ZST-1C. Prejšnja ureditev je omogočala delno oprostitev plačila sodnih taks navedenih oseb, z novelo pa je ureditev dopolnjena z določitvijo konkretne zneskovne omejitve, medtem ko je ureditev odloga ali obročnega plačila sodne takse v tem smislu ostala nespremenjena. Stališče prvostopenjskega sodišča tudi ne izhaja iz namena noveliranja določbe 11. člena ZST-1.(1)

9. Ker je sodišče prve stopnje pri odločitvi izhajalo iz napačnega materialnopravnega izhodišča, ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za vsebinsko presojo predloga za odlog plačila sodne takse za pritožbo z dne 5. 12. 2016 (dolžnik ni predlagal obročnega plačila, kot je nepravilno navedeno v izreku izpodbijanega sklepa), zaradi česar je bilo treba utemeljeni pritožbi v tem delu ugoditi, sklep razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ. Predmet obravnave v tem pritožbenem postopku ne izhaja neposredno iz razmerja med strankama, temveč iz razmerja med dolžnikom in državo glede taksne obveznosti. Zato ni mogoče ugotoviti, da bi pritožbene stroške dolžniku neutemeljeno povzročil upnik, za morebitni zahtevek povrnitve stroškov iz sredstev sodišča pa ni pravne podlage v določbah niti ZIZ niti ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ uporablja tudi v izvršilnem postopku.

Op. št. (1): Glej obrazložitev k 5. členu predloga ZST-1C, EVA 2014-2030-0050 z dne 21. 1. 2016.