Jedro

Po mnenju izvedenke psihiatrinje ima A. A. hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega vedenja, pri čemer je v preteklosti že bil agresiven in ogrožujoč do svojih bližnjih, konkretno matere. Tega ni mogoče opravičiti z medsebojnim nerazumevanjem oz. spori ali domnevnim materinim nagajanjem. Brez zdravljenja, ki ga prostovoljno ne želi, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo spet huje ogrozil svoje ali/in tuje zdravje in življenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se g. A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... najdlje do 1. januarja 2026.

2.Pritožbo zoper ta sklep je vložil odvetnik na zdravljenju zadržane osebe in predlaga, da se razveljavi. Navaja, da zakonski pogoji niso izpolnjeni, in sicer da g. A. A. ne ogroža svojega ali tujega življenja ali zdravja. Meni, da je ukrep nesorazmeren in da je treba v pravice vedno poseči z najmilejšim možnim ukrepom. Pritožba očita, da sodišče izpostavlja vsako malenkost in daje težo tudi povsem nerelevantnim zadevam. Pojasnjuje, da je res imel na obrazu masko ter je sedel za volan, a se ni odpeljal v promet, pač pa je vozil le po dvorišču. Glede kurjena ognja v stanovanju je pojasnil, da ni nikogar ogrožal, pač pa se je le ogrel, ker mu mati nagaja in izklaplja elektriko. Navaja, da je pojasnil, kako je poskrbel za požarno varnost. Nadalje je pojasnil, in vztraja, da s sekiro, lokom in puščicami nikomur nič noče, sekiro ima za sekanje drv, z lokom strelja za zabavo. Ne zanika občasne ekscentričnosti. Zanika pa, da bi bil agresiven in trdi, da nasprotno ne more dokazovati edini incident, ki se je dogodil v posebnih okoliščinah (izguba zaposlitve) tri leta nazaj. Očita, da svojih ugotovitev izvedenka in sodišče konkretneje ne predstavita. Vztraja, da so vir "simptomov" nesporazumi z materjo.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče v postopkih, kot je predmetni, vedno izhaja iz tega, da je prisilno zdravljenje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine in da je dopusten le ob dosledni izpolnjenosti vseh v zakonu predpisanih pogojev. Gre za pogoje, ki so določni v 1. odst. 39. čl. Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in so povzeti v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

5.V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so pri g. A. A. zopet podani vsi zahtevani pogoji, da se ga zadrži na zdravljenju proti njegovi volji. Pri tem se je utemeljeno oprlo zlasti na mnenje stalne sodne izvedenke psihiatrične stroke ge. B. B., ki je neodvisna in nepristranska strokovnjakinja z bogatimi izkušnjami v tovrstnih primerih. Na njeno mnenje tudi odvetnik g. A. A. ni imel nobenih pripomb, zato je nekorekten pritožbeni očitek, da strokovno mnenje ni "konkretno predstavljeno", da je torej pavšalno. Res je skopo, sumarno, podano neposredno na naroku, kar pa je posledica dejstva, da so primeri, kot je obravnavani, nujni, in je treba postopati izjemno hitro. Bistveno je, da je mnenje strokovno, koherentno in transparentno; oseba oz. njegov odvetnik sta imela možnost to mnenje preveriti, izvedenki zastaviti kakršnokoli vprašanje, prav tako pa ga je sodišče presodilo glede na svoj vtis o stanju osebe ter glede na priloženo zdravstveno dokumentacijo.

6.Izvedenka B. B. je navedla, da je pri g. A. A. podano akutno poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije, kar je huda in kronična duševna bolezen. Do tega poslabšanja je prišlo, ko je po prihodu iz bolnišnice v juliju letos opustil jemanje zdravila ter zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi (PAS). Pritožba konkretno in obrazloženo ne nasprotuje niti podani diagnozi niti niti dejstvu opustitive predpisane medikamentozne terapije ter zlorabi PAS. Navedba odvetnika, da gre zgolj za občasno ekscentričnost, ne pretehta podane strokovne diagnoze sodne izvedenke.

7.Po mnenju izvedenke psihiatrinje ima g. A. A. hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega vedenja, pri čemer je v preteklosti že bil agresiven in ogrožujoč do svojih bližnjih, konkretno matere. Tega ni mogoče opravičiti z medsebojnim nerazumevanjem oz. spori ali domnevnim materinim nagajanjem. Brez zdravljenja, ki ga prostovoljno ne želi, zato obstaja resna in konkretna nevarnost, da bo spet huje ogrozil svoje ali/in tuje zdravje in življenje. Ne gre le za enkraten dogodek izpred treh let, niti za "napihnjene malenkosti", pač pa za niz dogodkov oz. ravnanj, ki to nevarnost nakazujejo.

8.Iz elektronskega sporočila polbrata g. A. A. g. C. C. in pripetih fotografij temu sporočilu izhaja več znakov ogrožanja, zlasti požarna ogroženost, saj se izkazuje, da je v zaprtem prostoru odprt ogenj. Tega se ne da opravičiti z materinim odklopom elektrike, saj ima v tem primeru vsak pravico do ustreznih pravnih poti. Samopomoč z ogrožanjem splošne varnosti nikakor ne more biti sprejemljiva. Sodišče je po telefonu govorilo tudi z materjo g. A. A., ki je potrdila navedbe g. C. C., da g. A. A. kuri ogenj v stanovanju, povedala je tudi, da jo je strah, da bo komu kaj storil, njej, bratu ali komu drugemu. Tudi vožnja v avtomobilu z doma narejeno masko na obrazu, četudi je k sreči ostala omejena na domače dvorišče, nakazuje nevarnost neustreznega in ogrožujočega ravnanja v prometu. Poleg tega obstaja po mnenju izvedenke psihiatrinje resna nevarnost, da se stanje g. A. A. brez ustreznega zdravljenja kronificira, kar bi bila huda škoda za njegovo lastno zdravje.

9.Sodišče prve stopnje je utemeljeno sledilo obrazloženemu mnenju izvedenke tudi v delu, ko je svetovala enomesečno zdravljenje in pojasnila, da glede na akutno fazo trenutno druga oblika zdravljenja ne pride v poštev. Do svojega stanja je povsem neuvideven in zdravljenje odklanja. Gre za tretjo hospitalizacijo letos, zdravila pa takoj opusti in postane dezorganiziran do te mere, da ne more poskrbeti za svoje osnovne življenjske potrebe, tako izvedenka. Kot že poudarjeno, odvetnik za izvedenko ni imel nobenih vprašanj, na njeno mnenje pa nobenih pripomb. Zato je bila sprejemljiva ocena sodišča prve stopnje, da trenutno drugačno zdravljenje g. A. A., z milejšimi posegi v njegove pravice, ni možno oz. varno. Podana je bila strokovna ocena, da bo v odrejenem času verjetno zmožen sodelovanja in nadaljevanja zdravljenja v nadzorovani obravnavi v domačem okolju.

10.Pritožbeno sodišče poudarja, da je enomesečno prisilna hospitalizacija odrejena kot maksimalen čas takšne oblike zdravljena, kar pomeni, da je ob izboljšanju pacientovega stanja možna tudi prejšnja drugačna zdravniška ocena o potrebnosti prisile, kar se je glede na prejeto obvestilo uresničilo tudi v konkretnem primeru; g. A. A. je bil z dnem 5. 12. 2025 premeščen na odprti oddelek.

11.Po obrazloženem se pokaže, da pritožba odvetnika ni utemeljena in jo je treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 42. čl. ZNP-1), saj tudi kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, v sklepu sodišča prve stopnje ni zaslediti.

Zveza:

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 39, 39/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.