Jedro

Sodba prve stopnje nima razumljivih razlogov o odstopu pogodbe in o podlagi za plačilo vtoževanega denarnega zneska, zato je ni mogoče preizkusiti, s čemer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Ig 108/94 z dne 4.2.1994, v 1. in 3. točki izreka sklepa ohranilo v veljavi. Obenem je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nadaljnje pravdne stroške, odmerjene na 86.700,00 SIT, v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ter predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pri preizkusu izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP. V izpodbijani sodbi namreč niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni ali pa med seboj v nasprotju.

Sodišče druge stopnje namreč iz izpodbijane sodbe ni uspelo razbrati razloga, na podlagi katerega bi sodišče prve stopnje lahko zaključilo, da je tožena stranka pristala na to, da tožeča stranka opravlja za njo trgovinske storitve. Samo plačilo računov s strani tožene stranke, izstavljenih na družbo P. d.o.o., še ne pomeni, da se je na ta način oblikovalo poslovno razmerje med pravdnima strankama.

V skladu s 305. členom ZOR je namreč izpolnitev veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu in ne le upniku, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil. V konkretnem primeru torej ni jasno, ali je tožena stranka s plačilom računov, naslovljenih na družbo P. d.o.o., izpolnjevala obveznosti tožeči stranki ali A.M. kot fizični osebi. Iz obrazložitve sodbe tudi ni dovolj jasno, kako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila pogodba o trgovskem zastopanju dejansko od A.M. kot fizične osebe prenesena na tožečo stranko, ob privolitvi tožene stranke bodisi pisno, ustno ali s konkludentnimi dejanji. Glede na določilo 1. odstavka 145. člena ZOR namreč lahko vsaka stranka v dvostranski pogodbi odstopi, če v to privoli druga stranka, pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz te pogodbe. Sodišče prve stopnje navedenih okoliščin v zvezi z odstopom posla ni raziskalo v zadostni meri, torej zaenkrat še ni možen zaključek, da sta pravdni stranki resnično bili v poslovnem razmerju, posledično pa torej tudi aktivna legitimacija tožnika ni izkazana.

Sodišče prve stopnje prav tako v sodbi navaja, da sta bili pravdni stranki v poslovnem odnosu, kar nobena izmed njiju ne zanika. Ta navedba pa je v nasprotju z nadaljnjimi navajanji, kjer se sodišče opredeli do ugovora aktivne legitimacije tožene stranke, torej obenem priznava spornost obstoja poslovnega razmerja med pravdnima strankama.

Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje razlogov o tem, na kateri pravni podlagi je tožeča stranka sploh upravičena zahtevati plačilo vtoževanega računa in ali so bile poslovne storitve nabave in prodaje blaga, kot jih zatrjuje tožnik, v celoti tudi izvršene. Prav tako iz obrazložitve sodbe jasno ne izhaja, iz katerega naslova pravzaprav izvira znesek 6,000.000,00 SIT.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče po določilu 1. odstavka 354. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje. Ker je bila sodba razveljavljena zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče ni presojalo navedb v pritožbi tožene stranke.

Odločitev o stroških temelji na določilu 3. odstavka 165. člena ZPP.