Jedro

Ko je sklep o dedovanju že pravnomočen, je vračunanje daril v dedni delež mogoče pod pogoji obnove uveljavljati le v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stroške odgovora na pritožbo nosi zakonita dedinja sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, (1.) da je sodišče v tej zadevi že izdalo sklep o dedovanju II D 677/92 z dne 22.6.1992, (2.) da sta bila po tem sklepu o dedovanju na podlagi zakonitega dedovanja proglašena kot dediča hči in sin po enakih deležih, (3.) da v zapuščino spada še naknadno ugotovljeno premoženje in sicer obveznice Slovenskega odškodninskega sklada v višini 57.763,55 DEM z 6 % obrestno mero, (4.) da znaša taksa 108.594,00 SIT od zneska 542.972 SIT in jo je treba plačati v 15-ih dneh, (5.) da po zapistniku ni oporoke, zato nastopi zakonito dedovanje, ki sta ga deležna sin in hči, (6.) ki sta dediščino sprejela. Prvo sodišče je po proglasitvi obeh dedičev, vsakega do 1/2 zapuščine, naročilo, naj se obveznice Slovenskega odškodninskega sklada razdelijo, izročijo in preknjižijo po enakih deležih med oba dediča. Zoper sklep se pritožuje zakoniti dedič, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišče druge stopnje predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnik navaja, da zakoniti dedič ne uveljavlja vračanja daril po 41. členu Zakona o dedovanju - ZD, marveč po 46. členu istega zakona, ker pa ni določen rok in torej takšno uveljavljanje ni prepozno.

Dalje navaja, da za darilo sploh ni vedel, dokler mu Upravni organ v denacionalizacijskem postopku ni naložil, naj dopolni vlogo ter je v zemljiški knjigi presenečen ugotovil, da je pokojnik sporno parcelo podaril hčeri, ki je to okoliščino v prvotnem postopku zamolčala.

Zakonita dedinja je na pritožbo odgovorila in predlaga, naj sodišče le-to zavrne kot neutemeljeno ter zakonitemu dediču naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Dedinja navaja, da so pritožbene navedbe neresnične. Pritožnik naj bi za darilo vedel od vseg začetka, saj je hodil na obisk tako k očetu kot k njej, njena hiša pa stoji ravno na podarjeni parceli. Po naziranju zakonite dedinje pa se darila vračunajo v dedni delež tako ali tako le zaradi prikrajšanja nujnega deleža. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen. Na podlagi Zakona o denacionalizaciji - ZDEN se je namreč opravila nova zapuščinska obravnava in na njej v skladu z ZD razdelilo premoženje med edina zakonita dediča, vsakemu do ene polovice. Darilo, katerega vračanje je zahteval zakoniti dedič, tako sploh ni predmet tega postopka. Zakoniti dedič bi lahko vračunanje darila, ki naj bi ga zapustnik podaril hčeri, v njen dedni delež uveljavljal v prvotnem zapuščinskem postopku, v katerem je bil izdan sklep o dedovanju II D 677/92. Ta pa je že pravnomočen in vanj več ni mogoče posegati s pritožbo. V kolikor pa zakoniti dedič zatrjuje, da vračunanja v prvotnem zapuščinskem postopku ni mogel uveljavljati, ker naj za odločilno okoliščino takrat ne bi vedel, mu daje ZD v 224. členu možnost, da bi lahko svojo pravico pod pogoji obnove uveljavljal v pravdi. Ker pa kot rečeno, v novem zapuščinskem postopku, izvedenem na podlagi določb ZDEN, ni dopustno posegati v pravna razmerja, nastala na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, razen če se dediči ne sporazumejo drugače in se s tem ne posega v pravice tretjih oseb (83. člen ZDEN), je pritožba, ki se nanaša ravno na takšno razmerje oziroma pravno stanje (obseg zapuščine) neutemeljena in je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo, saj prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zakonita dedinja v odgovoru na pritožbo ne navaja ničesar takšnega, kar bi lahko vplivalo na odločitev, zato je pritožbeno sodišče odločilo, naj stroške pritožbenega postopka nosi sama (155. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).