Jedro

Ob umiku pritožbe je potrebno pri odločitvi o stroških odgovora na pritožbo preizkusiti, ali so bili ti potrebni.

Izrek

Umik pritožbe se vzame na znanje.

Vsaka stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 31.305,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 31.1.1995 do dne plačila (točka I/1 izreka sodbe) ter, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki vse stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodne odločbe do dne plačila (točka I/2 izreka sodbe), vse v roku 8 dni pod izvršbo. V II. točki pa je odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžna povrniti njene pravdne stroške v višini 66.000,00 SIT.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču. Dne 11.8.2003 je tožeča stranka umaknila pritožbo, ki jo je dne 29.10.2002 vložila zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr.št. IV Pd 97/2002 z dne 8.10.2002 (list.št. 62).

Po določbi 2. odst. 334. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99) lahko stranka umakne že vloženo pritožbo, dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe. Ker pritožbeno sodišče o pritožbi v obravnavanem sporu do prejema umika pritožbe še ni odločilo, je sklenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ob odločitvi o umiku pritožbe je moralo pritožbeno sodišče odločiti tudi o pritožbenih stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (drugi odstavek 158. člena ZPP). Ker je tožeča stranka umaknila pritožbo, sama krije svoje stroške v zvezi s to pritožbo. Tožena stranka pa je priglasila tudi stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo. Pri odločitvi o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Med takšne pa ni mogoče uvrstiti stroškov tožene stranke za odgovor na pritožbo, saj bi te stroške sodišče priznalo le, če bi odgovor na pritožbo bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča o pritožbi nasprotne stranke, kar pa v danem primeru ni podano. Zato je bilo potrebno odločiti, da tožena stranka trpi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.